Pomagamo živalim

Waaaa, bravo

Saj bi človek rekel, ljubezen je to, ampak vemo, da je še mnogo več od tega. Naj traja.

Iz srca vama privoščim!!! (ne, ni napačen smajli, ena alergija je spet v zraku)
RES BRAVO!

Bravo, rava in Francl - na še čim več kvalitetnih polletnic!

joj pa ta muc mi je skoz bolj všeč....tudi zaradi imena

Bravo Franclček in rava

Vama zavidam, ful (pozitivno, da se razumemo ). In vama privoščim iz vsega srca

Se razumemo
Najlepša hvala prijaznim tetam za vse lepe želje

----------------

Ne morem povedat sploh, kako sem zadovoljna, da sem Franclna vzela not. Futrala sem kolonijo. Enega iz kolonije sem pobasala že prej. Francl pa je bil zadnji, ki je bil še živ. Vsi ostali so izginili. To je obup, ko jih čakaš, kličeš ... Kljub temu, da sem jih kar dobro futrala, jim dajala antiparazitike in ampule, vozila k vetom, imela po potrebi bolnico v kleti v bloku, ko je bilo kaj narobe in zgledali na splošno kar zdravi, so vsi izginili.

Franclova bratca


Nisem mogla prenest, da bi še Francla pobralo neznanokje v bohvekakih mukah. Več kot pol leta je trajalo, da sem se ga sploh lahko dotaknila. Potem, ko je že padla odločitev, da gre not, sva par mesecev trenirala hranjenje in crkljanje v avtu.



Čisto na koncu, sem mu dajala hrano v transporter in lepega dne zaprla vratca.
Še enkrat sem ga peljala na felv/fiv test in je bil negativen.

S testa pa direkt domov, kjer se kak mesec, dva skoraj ni pustil prijet, čepel na eni polici v kuhinji, se bal atija ... Ampak pri nas se zaradi takih malenkosti ne sekiramo, ker vemo, da mačje ledene gore rabijo čas, da se odtajajo. Potem pa je lepega dne začel bezljat po stanovanju in mi začel hodit spat pod glavo namesto povštra ter določil urnik za mečkanje trebuščka.
Atiju se še vedno ne pusti prijemat - buca, dve, pol jih pa fotr že faše. Franclni hitr užgejo

Zanimivo je to, da sem na Francla (ko se je končno začel crkljat) odreagirala z eno čudno reakcijo, česar prej pri ostalih 4 mačkih nisem doživela. Po rokah so se mi spustili mehurčki, pokali, dermatitis uiber, cele roke sem imela v ranah, sr*a*nje v glavnem. Seveda to, da bi maček kam šel, ni prišlo v poštev. 2,3 mesece sem mazala roke z enim custom zvarkom, ki mi ga je zmiksal dohtar, potem pa sem očitno postala imuna in reakcije ni bilo več.

Grem stavit, da ne bi bil več živ, če bi bil zunaj, tako da sem čiiiist hepi, da sem se takrat tako odločila kot sem se, kljub temu, da imam v stanovanju overload mačkov, ki niso glih tanajboljši prijatelji in imamo včasih pihanje, renčanje in tudi kako vreščanje. Ampak je*b*iga, še kaj hujšega je na svetu.

Super si, super sta in tako naj ostane.

Drugače je pa danes itak en tak franclnast dan.

Francl, rava , samo tako naprej!!!

Pogosto se spomnim na vaju in sem res vesela, da sta v redu. Barvo Francl, še na mnoga leta!

res sem vesela za vaju

Joj, zakaj ni čim več mačjih lastnikov takih kot ti, rava... Francl je res lahko samo srečen, da je tebe dobil...
in seveda - še na dolga leta!

Je sreča kar vzajemna, en mal se pa imava rada



Ostali niso pretirano zadovoljni in se stalno pritožujejo nad postrežbo, še posebej dva osemtonca, ki jih zdajle hujšam

Ja pa deeeej, lubčka ...še doooolg se tkole tiškajta

Čao bejbe

čau, srček

Lej ga, mehek buši

Čau, lepi