Skrbništvo za bolno muco

Najprej lepo pozdravljeni vsi!
Pišem iz Italije. Prosim za nasvet, moja zgodba je taka:
Iz zavetišča so mi pred tednom dali v skrbništvo štirimesečno muco, češ da je "nekoliko prehlajena" in naj jo držim, dokler si opomore, ker jo sicer v zavetišču držijo v kletki in baje da noče jesti. Ko sem jo pripeljala domov, pa so mi rekli, da ima poleg prehlada, ki naj bi bil kroničen (?) tudi glivični dermatitis. Živim v malem stanovanju in mačka je v dnevni sobi, podnevi na terasi. V dnevni sobi jo držim, ker je ta soba zaenkrat še brez pohištva (stanovanje je novo). Čeprav so mi v zavetišču rekli, da ta dermatitis "ni nič hudega", sem na internetu brala obratno, saj gre za zoonozo, se pravi bolezen, s katero živali lahko okužijo ljudi. Je po vašem v redu, da se da v skrbništvo mačko z glivičnim dermatitisom? Ne bi bilo treba postopati drugače? (veterinarska sokrba, karantena ipd.)
Poleg tega se je stvar v zadnjih dneh še bolj zakomplicirala. Ker se mi je muca smilila, ko tako težko diha in stalno kiha, pa tudi se solzi, sem se odločila, da jo na lastne stroške peljem k veterinarju za dodaten pregled. Muci je naredil combo test, je pozitivna na FIP. Iz zavetišča pravijo, da ne obstaja noben test, ki bi lahko zanesljivo povedal, če gre zares za FIP ali ne. Veterinar pa je rekel, naj muco takoj vrnem v zavetišče in naj dezinfeciram vse, s čim je prišla v kontakt. V zavetišču pravijo, naj mačko držim doma brez problemov... Kaj naj naredim?
Mimo tega, da ne vem, katero bolezen muca dejansko ima, me moti, da so jo iz zavetišča v bistvu "parkirali" pri meni. Niso ji dali nobenih zdravil za ta domnevni "prehlad", ker so jo v prejšnjih mesecih brez uspeha zdravili z antibiotiki, in njihov veterinar je enostavno rekel, da gre za "kroničen prehlad". Torej naj se ne zdravi več? Naj jo držim pri sebi, dokler ne shira? Brez dodatnih veterinarskih pregledov in zdravljenja?
To je prvič, da vzamem muco iz zavetišča v skrbništvo. Vse to obnašanje s strani zavetišča se mi zdi čudno, neprimerno in neprofesionalno. Kaj menite? Kako je s podobnimi zadevami v Sloveniji?
Hvala za odgovor (in oprostite, če sem se preveč razpisala...)

Tudi mačko z glivičnim dermatitisom se lahko da v začasno skrbništvo, vendar mora biti skrbnik seznanjen z boleznijo in zdravljenjem ter se mora s tem strinjati, preden vzame muca v skrbništvo. Bolezen je seveda treba zdraviti, stroške mora kriti zavetišče, razen če se zavetišče in skrbnik dogovorita drugače. Najverjetneje gre pri muci za mikrosporijo, ki je najpogostejša oblika glivičnega dermatitisa pri mačkah in psih.

Glede testa za FIP imajo v zavetišču prav. Muca je pozitivna na corona virus, kar še ne pomeni, da ima FIP. Velika večina mačk je namreč nosilcev tega virusa, a za FIP-om ne zbolijo.
O FIP - u si lahko več prebereš tudi tu: http://www.macjahisa-vet.si/clanek.php?id=35

Če je zavetišče postopalo tako, kot opisuješ, so vsekakor ravnali pišmeuhovsko. Edino prav je, da zavetišče sklene s skrbnikom dogovor (ustni ali še bolje pisni), kjer je opredeljeno, kaj so finančne in druge obveznosti skrbnika in kaj zavetišča, ter skrbnika odkrito seznani z vsem, kar je znanega o živali (zdravje, morebitne bolezni, značajske in vedenjske posebnosti...).

Draga Renata, hvala za odgovor in povezavo na koristen članek o FIP.
V zavetišču vsekakor niso bili iskreni z mano in tudi zdaj se nekorektno obnašajo. Ne odgovarjajo na moje telefonske klice.
Ne vem, kaj naj naredim z muco... Moj zdravnik pravi, da v kolikor sem podvržena mikozam ne bi smela držati bolno muco v stanovanju. Če bi mi v zavetišču takoj rekli, da ima mikozo, bi je ne vzela na dom. Kaže, da je prej bila v skrbništvu pri neki drugi gospe, kjer naj bi muca zbolela za dermatitisom (ko so jo prvič našli, ga ni imela), gospa jo je zato vrnila zavetišču.
Meni je žal za muco, nanjo sem se že navezala, hudo mi je, da jo bodo dali spet v kletko. Vendar mislim, da bi zavetišče moralo imeti primeren prostor za takšne slučaje, ne pa da mačke daje ljudem na dom, ne da bi jih točno obvestili, za kaj gre in ne da bi mucam nudili primerno veterinarsko oskrbo.
Zelo me je razočaral tudi veterinar, kateremu sem zaupala. Če bi šlo po njegovem, bi muci takoj dal evtanazijo. Jaz itak nisem vedela ničesar o FIP-u in sem mu verjela... Še dobro, da nisem privolila.