Pomagamo živalim

Oaza88, zaradi naše tovrstne "barvne deformacije" sta taledva kjutkota dobila mesto na temle kavču. Monči je bla zmer oranžkasta in kot takšna ravno primerna za Manyjin barvni fetiš. Se je pa v dveh mesecih tudi naša dvonožna gospodična na izkušnjah naučila, da je karakter mačke bolj pomemben kot barva. In Marči je tkooooo njeen muuuc No tud Monči in njeni okrogli učki so blazno očarljivi, vendar se punca ne pusti kaj dosti božat in ckrljat, pa še kremplja prav nič nežno... Tko da z njo je potrebno bit zelo zelo potrpežljiv... Tukaj nam gre kar dobro, vsako jutro vstanem uro prej in se najprej posvetim ckrljanju Monči, ki je zjutraj najbolj razpoložena za to. Tako zelo, da kar cepa od ugodja in razkazuje svoj prelestni svetli trebušček Celo v naročju in če jo stisnem k sebi čutim, da je mnogo bolj sproščena kot pred nekaj tedni in se jo celo lahko že par deset sekund pestuje, če je pri volji. Je pa res, da zaradi mencanja to pestovanje niti ni najbolj prijetno, če pa ni pri volji pa itak praska, da je kaj (uničenih majic in pulijev sploh ne štejem več...). Drugače je zlo prepričana v svojo" visoko vrednost" al pa je samo otročja (to sedaj še proučujem), ker meni, da jo moramo skoz lovit in se podit za njo In pol misli, da sva kot Marči in da lahko splezava pod al pa za kavč .... (sicer sva jo očitno pa sami navadili, da "tekava" za njo)
Drugače pa iz nje raste muca s karakterjem, če le pomislim na tisti jezni trmasti pogled, ki mi ga je namenila v nedeljo, ko sem jo zalotila pri piškotih na mizi. Je pa tudi čedalje bolj "zgovorna", saj se veliko oglaša - izgleda, da "komandira" Marčija, no pa tud zdi se mi, da pride men povedat, da je treba spucat wc Sploh je strašna "zakopalka", saj koplje po wc pesku tako, da vsega prekoplje v eno polovico, (včasih gre pucat clo za Marčijem?!), pa koplje okrog skodelic s hrano, pa okrog vode, pa po stenah okrog prostora za prehranjevanje (še iščem info kaj naj bi tovrstno obnašanje pomenilo)... Glede zapikovanja prednjih krempeljcev pa menim, da sem včasih imela prav, ko sem jo označila za "živčno", saj je bilo tisto precej drugačno "mencanje" kot pa je tole mencanje iz ugodja. Se mi pa zdi, da počasi zadnji teden tudi ona dobiva mal več občutka v kremplje....

Dolgonoga redečelasa lepotička s prekrasnimi okroglimi očki


Oddih v tazgornji depandansi


Zunaj se tolk zanimivega dogaja


V tuš rada zaidem- vedno kadar so odprta vrata


No še ena zlo stara slikca iz starosti dobrih 5 tednov - Monči je še vedno enaka, samo veliiikaaaa muca


NO še ena Monči pri 7h mesecih - cort muca z lepoblikovano popolno glavico, mehko svoleno dlako, igriva in "nagajiva" muca, ki pa včasih tud počiva.

takrat jo pa lohk clo slikamo!

Iiiiiii, srčica!

No še par slikc itak,d a ne morem nehat pol ko enkrat začnem... (skupaj s tistimi, ki smo jih s prvih petih mesecev sneli s foruma jih imamo že kakih 1000 , pa smo vse zmazke zbrisali )

Sinhrono kavčanje - ups ker tko rasteta bo najbrž treba nov daljši kavč nabavit


Sinhrono poziranje (prisežem,d a ju nismo naštimal! Res znata sama)


Res sinhronizirana


pa še slika za simetrično sihrono kavčanje


"ma nehi že noooooo, bliska se! mi2 skupi bolj uživava brez tega tvojga tečnega bliskanja"

Aaaahhhh

ojojojoj, tole je pa res, res noro!.....

Res sta dobra, sinhrončka

Je nekaj mačjih parčkov, ki enostavno Morajo skupaj ostat in ta dva sta že med njimi. Jaz pa zeloooo vesela!

Vidim, da vsi štirje neznansko uživate

Da povem, da so se v teh dveh mesecih spontano oblikovala tudi ljubkovalna imena za taledva mačkončka. Kličemu ju namreč Činči-Minči in Monca-Šmonca In zadnje čase včasih clo prideta, če rečeš : muc muc muc

Po značaju sta vsaj tako različna kot po barvi in obliki. Monči je naš mali živček, svedrček s kremepljci, Marči pa tisti mirni, kosmati, mečkljivi, dobrodušni vendar odločni in strašansko gibčni mačkon. Salte pri igri s perotom in neumorno dribljanje žogice sta prav tako značilna zanj kot mečkanje do onemoglosti in lenobno poležavanje na kavču. Se popolnoma strinjam s Trixi, da sta tadva mucka MORALA ostati skupaj, saj drug na drugega tako zelo dobro vplivata. Marči varuje Monči pred neumnostmi in jo razvaja, pa res kavalirkso prenaša vse to njeno prosjačenje za crkljanje in rinjenje v ospedje; Monči pa njega spravi v gibanje in igro saj bi se drugače najbrž čisto "zakavčal".

Do sestrice je zelo kavalirski in pokroviteljski, ji povsod da prednost, le...pri hrani ne Tam pa je prvi, ker je pravi pravcati požeruh. Neslišno se primuva v kuhinjo, kjer ga nobena sila ne more ustaviti,da ne bi splezal na visoko polico kjer hranimo mačjo travo (pa ne zaradi njega, temveč zaradi Monči, ki vednokadarkoli jima jo ponudimo vso zemljo razkoplje in potem tla izgledajo kot da smo na njivi ) Neverjetno hiter je tudi kadarkoli je potrebno "izkoristit priložnost", npr. Many odnese pete izza mize v kuhinjo, ker gre po kozarec vode..naslednjo sekundo Marči že rije z gobčkom po njenih špagetih Tko da...smo se naučili, da se hrane nikol ne sme puščat brez absolutnega nadzora. Pa tudi vrat v kuhinjo se ne sme pupščat slabo zaprtih, saj si z zaletavanjem v vrata hitro izbori (povrh vsega pa je nežen neslišen muc) prosto pot. In če tam ni vse pospravljeno sproti potem ga npr. zalotiš kako liže ostanke iz ponve z bolonjsko omako, ki je nisem takoj pospravila v pomivalni stroj ... Če ga vidiš kako prihaja oblizujoč se iz kuhinje točno veš, da tam na pultu gotovo leži kaj nepospravljenega

Razen po barvi je čisto podoben svoji mami (še posebe,j če je slikan v kopalnici )



mami Binka:

(no vidi se vseeno,da je Binka muca, ker bolj graciozno pozira, ter, da je Marči muc s širokimi šapami in odločnim pogledom, vendar sorodstvene povezave pa ne moreta skrit )

Crkljivega Marčija lahko prenašaš kot dojenčka


Uživa tudi, če ga oprtaš na ramo (no težka rita povzroča gravitacijo in pol skoz dol leze..) in ga nosiš okrog kot potujoče mačje drevo z razgledom


Zelo hitro raste in postaja res ogromen maček - tudi razlika v teži nasptroti Monči je prav otipljiva - čeprav se za slikanje ponavadi tko fotogenično postavi, da se tega, da je v bistvu ena mrcina sploh ne vidi. Smo poskušali na vse načine kako ujet to njegovo velikost (bomo stehtali tudi natančno, po oceni sedaj tehta več kot 4kg) v sliko...


No pa še ene par značilnih prizorov s kavča kadar se nanj za drnjohanje namesti Marči

Wow, pa je res mamici podoben. Še vzorčke na tačkah imata podobno razporejene, narisane!
In na potujočem drevesu ter v sproščeni kavčarski pozi hudo dobro izgleda!

Mali Brut

Čudovit je.

Dosedanje navade M&Mjevih skrbnic - sprehajanje noter in ven skoz hišna vrata našima muckoma več kot očitno niso bile preveč po godu...pa sem razmišljala na kak način le pripopat svojo zadnjico na kavč, da se bosta muca lahko pridružila.

Heureka...lahko bi se spet lotila štrikanja. Prijetno s koristnim in ... huda zabava za muce (to vem že od nekdaj)

No mačkončka sta tkole pokazala svoje navdušenje nad mojo novo-staro-že-skoraj-pozabljeno dejavnostjo



"A tjkole gre to: desna pa leva si rekla al kako? "

"Jaz se bom tud naučil, mal mi že gre, lej k ti pomagam!"


"grnjauuu, tole mal poskakuje, krsk a je kaj okusnega?"


Navdušenje nad klobčiči volne je bilo seveda popolno...sem jih kot koklja pokrila s povšerčki, da mi jih nista raznesla . Ampak.... sredi fotošutinga je - kdo drug kot naš mali speedy gonzales - rdeča strela - izpod povštra skopala klobčič in

"Kaj neki se tuki spodaj skirva?"


"pa ga imam "


"hitro z njim naokrog...uuu..tunel bo idelano skrivališče "


no sledila je divja jaga ubežnice okrog kavčev in ob tem početju nas je želja po slikanju minila...ene pol urce je trajalo, da smo potem ko smo ubežnico ujeli spet razvozlali vso volno

Ima pa naša Mončka vsekakor fetiš na volno in volnena oblačila. Že prej enkrat mi je enostavno "ukradla" angora pulover - zagrabila v gobček in odnesla cel pulover pod kavč v svoje skrivališče . No par dni kasneje, ko ga je zluknjala sem ji ga celo podarila . Ampak pol ji ni bil več tko zanimiv

Ful sta pridna. Še štrikata!
Za angora pulover mi je pa žal.

Definitivno najpridnješa Saj sta bila deležna dobre vzgoje

PS: pulover pa sem imela pol življenja in to se mu je ipak že malo poznalo čeprav je bil še zelo mehek (100x opran s Perwolom ) . In potem sem ga glede na pokazano nagnjenje z zelo lahkim srcem prepustila Monči, tko da se jaz sploh ne sekiram...

Še najnovejši podatki o teži..da ostane nekje zabeleženo.

(tehtanje opravljeno na isti način kot zadnjič, čeprav je Monči težko toliko časa obdržat v naročju, da se v miru postaviš na tehtnico..)

Marči: 4,4 kg
Monči 3,4 kg

V mesecu in pol sta se torej zredila vsak po kilogram (no Močka malo manj). Če gledam slike izpred dveh mesecev in danes mislim, da je že občutna razlika v velikosti. Sta že pri petih mesecih izgledala precej odraslo, nič več kot majhna mucka, ampak še vedno rasteta (in se lepotita )

Pridna, lepa in še štrikata, kaj češ boljšega

Uf, kake hude portretne fotka mata ta dva, prekrasna sta in trenutno prepričljivo vodita v sinhronem kavčanju. Moji pa nočejo več nič trenirat, vsak v neki svoji luknji ždi

Bila na obisku in videla, da sta v resnici prava carja in se tudi imata carsko! Nad mojim obiskom nista bila navdušena, ker sem prišla brez daril , sem jih pa zato (darile ) s seboj odnesla. Hvala, hvala
Dlakica je čudovito krzno, vse mehko, svileno in gosto. Sta zelo umirjena in skulirana mucka, nič hodila po mizah, nič skakala po omarah, nič prevračala, čisto nobenih lumparij počela, tako da ne verjamem, če bo kaj takega pisalo.
Verjetno sta si zelo oddahnila, ker sem ju nisem odnesla s seboj, ker se jima pri nas ne more goditi tako zelo dobro, da bi imela kar dve podložnici izključno za sebe.
Srečno še naprej!

aah ja, še ena srečna lepa zgodbica