Leto je naokoli in spet so se naši štirinožci postarali za eno leto. Najprej je Kimmy praznovala 5 rojstni dan 3. aprila, naslednji dan Jurček svoj 2. r.d. in 14. še Jack. Pri starejših dveh se že poznajo leta zrelosti in Jack je vedno bolj miren in vedno bolj cartljiv muc. Glede na to, kako je puhast in zgleda zaradi puha malenkost bolj krepek, je dobil ljubkovalni naziv medvedek. Vsak večer se pride k nekomu stisnit, če se gleda TV v malo bolj na komot položaju, z veseljem zleze na trebuh. Ženo ima seveda najraje, je na trebuhu še najbolj mehko tako da bi včasih skoraj rabila periskop, da lahko gleda TV
Zadnje čase je zelo rad prisoten tudi pri kosilu, torej na mizi. Dokler je na vogalu in je rep pri miru, ni problema, ko pa se začne sprehajati od krožnika do krožnika, rep namakat v omake ali brisat nosove, potem pa je čas, da gre na tla ali pa na kako drugo opazovalnico...
Kimmy se je od svojega 2 dnevnega bivanja na veterini pred dobrim letom kar spremenila. Več je med nami, z Jurčkom se zelo rada igrata predvsem pa je videti, da se lepo razumeta, četudi je mačja igra včasih videti nekoliko bolj groba. In kolikor je Kimmy za onih 10 dni starejša od Jacka, se Jacku raje umakne, Jurčku pa če ji preveč teži, ne ostane dolžna. In tako nastane pri vsakemu kdaj kaka bojna rana. Ponavadi Jack dobi kako hrasto na spodnji čeljusti, Kimmy zgubi kak šop kocin, Jurček pa kako krasto kje pri riti. Mačji kremplji pač. Me je pa pred parimi tedni zaskrbelo, ker je imela Kimmy pri desnem očesu (pri nosu) bulo. K sreči je uplahnila v enem dnevu, domnevam pa, da je to bila posledica nočnega/zgodnje jutranjega kratkega boja. K sreči so oči vse ok, pa tudi sicer je ok. Sicer pa še vedno velja, da je treba s Kimmy nekoliko bolj previdno ravnati, mimogrede dobi občutek ogroženosti in jo podurha. Upam le, da ji to ne bo škodovalo na dolgi rok.
O Jurčku sem že veliko lepega napisal in ta zgodba se nadaljuje. Predvsem se z njim odlično zastopim in fant je pogruntal, kako mi povedati, kaj bi rad. Če bi rad šel ven, me pride iskat in odpelje do vrat. Če bi rad šel na podstreho (edini maček, ki se je kdajkoli upal tja gor!), mi zna to povedati. Če bi rad šel v naročje, se zna vzpeti na roke in potem namestiti na prav poseben način. S takimi "gagi" je Jurček najmanj kar lahko reče poseben, da ne rečem izjemen maček, ki si je že zagotovil mesto v trajnem spominu. Je pa spet zanimivo, kolikor je "junaški" in vtakne nos v vsako reč, pa se njegova pogumnost neha, ko pride na travo. Dokler je bliz hiše pa je mir, ni problema, bo vse prevohal, pogledal, preveril. Ampak če kdo naredi kako čudno kretnjo, gib, zasliši kaj čudnega, že leti v hišo. Kolikor rad gre ven, pojest travco ampak prav daleč pa ne gre od hiše. Dobro ve, da je v hiši na varnem in da mu ne bo hudega. Mam pa en čuden občutek, da se je od Kimmy nalezel nekaj previdnosti in plašnosti, predvsem ko je na svežem zraku.
Slikice bom objavil, čim bom imel kaj več časa. Se pa zadnje čase zdi, da imam v službi nekaj več časa kot doma tako da "potrpljenje je božja mast"... Pozdravčke vsem!