Jessica

kar tako naprej!

Mam občutek, da bo ta damica še prava maza....

Pri našem Willy-u je trajalo 11 mesecev, da je prvič sam stopil v naročje, prvih 10 dni smo se pa sploh samo pod omaro gledali.

Jessa je z vsakim dnem manj plašna. V ponedeljek smo imeli manjšo paniko, ko je fant pozabil okno v kopalnici odprto in se je Jess izmuznila skozi - okoli polnoči, tik preden smo šli spat. Imeli smo takojšnjo reševalno akcijo, ampak Jess kot da se je v tla vdrla in po treh urah sem se sprijaznila z dejstvom, da sem na smrt utrujena in da bom nadaljevala iskanje ob zori. No, okoli pol šeste je Jessici očitno zadišala tunica, ki sem jo odprto postavila na okensko polico s prav tem namenom, in je prišla nazaj sama od sebe, pa še prav na glas je mijavkala in bila cela vesela. Zdaj je na srečo vse ok - prav daleč ni bila, ker ni bila nič umazana (čeprav so bila malo razmočena tla), fant je bil konkretno okaran , Jessica je pa po mojem ugotovila, da je doma kljub vsemu najlepše, ker je kljub užiti 'svobodi' niti malo ne vleče več ven.

Se mi pa zdi, da je Jess od svojega izleta naprej pogruntala eno pomembno stvar - ljudje smo dobri ne samo za futrat, ampak tudi za čohat pol toliko se več ne umika pred božajočo roko in naše čohalne epizode trajajo zdaj tudi po kakih petnajst minut preden se gospa naveličajo

Pa še slikice:

Jessica na prestolu


Jessica se 'sonči' pod lučko...


...prosjači za hrano...


...lovi miško...


...enkrat na sto let gre pa tudi ležat v praskalnik.

Neverjetna preobrazba te lepotičke na kvadrat.

a ni ironično, da se je včasih skrivala samo v hiški in da je sploh ni bilo mogoče fotografirat

tegale se spomnim

Jessy se strašno boji fotoaparata. Tale slika je edino, kjer je vsaj kaj za videt.
Zelo mirna in prijazna muca, išče dom.

Pri nas si pa zaradi mojih muc še do hiške ni upala.

Ojoj, boga Jess, kako kuka izpod kavča ... no, pri nas smo pa danes zjutraj prišli do tegale:



Se pa tudi vpričo naju (in fotkiča) rada igra z miško in se valja po hrbtu, imam tudi en filmček ampak je na glavo obrnjen in moram ugotovit kako se to popravi

Ti kar objavi, se bomo pa na glavo postavili, da bomo prav videli.

Jessica je danes uspešno prestala selitev. Transporter sicer iz srca sovraži, ampak zdaj se pa že obnaša, kot da je cela soba samo njena.

fajn

Super , sem upala, da bo tako in ekola.

Ma ja, res ni bilo nobenih problemov. Malo je še neješča (tj. ne poje vse hrane naenkrat, kar je nekaj čisto novega zanjo) in grozno se ustraši vsakega še neznanega človeka, ampak večino časa se sploh ne pozna, da tukaj ni že od nekdaj.

Jessici je tu (se mi zdi, no) zelo fino, predvsem se je pa še bolj navadila name. Ni ji več taka panika biti blizu človeka - zdaj je večino časa zraven mene, bodisi na okenski polici zraven mize, bodisi na postelji, ko se učim. Ful se mi tudi pusti božat in čohat, zadnjič mi je pa tudi prvič skočila v naročje - sicer me je hotela samo uporabiti, da bi lažje dosegla svoj kotiček na okenski polici, ampak ej, skok v naročje je skok v naročje Je tudi že normalno, edino ne igra se še veliko oz. se igra samo pod posteljo in, predvidevam, takrat ko mene ni zraven. Že prej ni marala, da jo gledamo, ko se igra, ampak vseeno upam, da se bo navadila in začela spet aktivno skakat za miško.

Drugače se pa ne dogaja nič pretresljivega. Zadnjič sem ji sčistila ušesa, ker je stalno stresala z glavo, in zdaj je očitno v redu. Pa včeraj se je Jess na en meter srečala z mačko od lastnikov hiše in sem bila priča petminutnemu jamranju z obeh strani, ko sta si stali en meter narazen in delali 'auuu' (kaj naj bi to bilo, ne vem, končalo se je pa, ko je nekdo prišel po stopnicah in je Jess pobegnila pod posteljo).


Pa še slikice:



Direkt nasproti mize je kar veliko ogledalo ... Jessici je to po novem bolj zanimivo kot okno


Nad radiatorjem je tako lepo toplo

Lepotičke se pač rade gledajo v ogledalu.

joj kok je lepa
tistole je pa tudi pri nas uporabljena taco-grelna poza nad radiatorjem

Zelo lepa si Jessica

lepa mačka, pa kaki pogled ma

Super, Jessy, ti kr tak naprej, krasna muca si

Sem pa jaz tudi bila presenečena, ko smo se mi selili, da je selitev tako dobro vplivala na plašnega mačka, takrat smo naenkrat naredili 10 korakov naprej, prej pa enega naprej, pol nazaj