Mi smo super, Janko pa še bolje.
Malo se je poredil, rebrca ne štrlijo več ven. Strahu ni več, navadil se je naših zvokov, ki so ga na začetku strašili. Pravzaprav je zelo pogumen, niti obiskov se ne boji. V tem smislu dobro vpliva na boječo damo, zdaj sta pogumna skupaj.
Nekajkrat jo je pogledal v smislu: "Kam greš? Zakaj se skrivaš? Te je strah? Saj pa ni nič, samo zvonec..." Nekajkrat je videla, da obiski ne grizejo, zdaj pa je tudi ona vedno bolj pogumna.
Janko je najboljši maček, kar si ga sploh lahko zamislite. Najbolj srečen je, ko se zloži v naročje, ko mu je, bi lahko tako ostal ure in ure. Danes sem se zbudila s spečim Jankom na sebi.
Nasploh me ves čas lubčka in se carta s svojim mokrim smrčkom.
Zlat je. Zvečer in zgodaj zjutraj pa je tudi igriv. Janko zna fečnit miško - vržeš mu jo in prinese nazaj.
Obožuje plezalo in hlajenje na balkonu pod polnim stojalom za sušenje perila. Rad tudi leži na npr. sveži plenički. Obožuje mačjo travo. Ciperus sta totalno oskubila, kot dve kravici. Jankov res res najljubši prostor pa je postelja. Tako se raztegne, da je videti 1,5 m v dolžino. Takoj ko si izposodim fotoaparat, ga poslikam in prilepim (imam kar nekaj slikic, ampak slabih, slikanih s telefonom).
Ko gremo včasih popoldan malo spat, midva s fantom leživa na eni polovici postelje, oba mačka pa na drugi.
Med Sini in Jankom ni več nobene napetosti, pihanja ali renčanja. Zdaj se poskušata skupaj igrati. Nista še najboljša prijatelja, ampak iz tedna v teden napredujeta. Če sta sama doma, obvezno nekje tičita skupaj - ali na plezalu, ali na postelji... Kar se mene tiče, sta dva mačka najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi. Če kdo razmišlja o posvojitvi v paru, se naj kar odloči.
Imamo tudi nekaj mačjih anekdot...
Enkrat sem na mizi pozabila trdo kuhano jajce. Uganite, kaj me je pričakalo zjutraj. Samo par mini koščkov rumenjaka.
Drugič pa je Janko vdrl v omaro z briketi. Za začetek je moral vedeti, katera omara je prava. Potem si je čisto sam odprl drsna vrata, skočil noter, poiskal pravo vrečkico, v gobčku prinesel na plano, z zobki raztrgal in se mastil.
Sini pa se tudi ni mogla upreti, če je že bilo na sredi predsobe.
Jutri smo naročeni pri veterinarju. Janko se gre cepit in mikročipirat, Sini pa samo cepit. Do naslednjega javljanja se imejte lepo, jaz pa upam, da bom do takrat že imela fotoaparat.