Takole je danes Levček pisal Mačji hiši. Prosil je, naj objavim tudi na forumu. Njegova vdana služabnica (ne, midva sva družabnika!) prilagam še 4 slikice.
"Dragi vsi!
Danes je eno leto, odkar sem zapustil vašo prijazno in ljubečo oskrbo ter šel v svoj dom. Dobil sem velik kavč, več toplih posteljic, ležalnikov in okenskih polic. Vse to in še več delim s tremi prijaznimi staroselci, ki so me lepo sprejeli. Velikokrat se spomnim na vse vas, posebej na mojo ljubečo skrbnico Klavdijo in se vam zahvaljujem, da ste se borili zame in z mano in me tako dolgo imeli radi. Tudi doma me imajo radi, zelo. Dobro jem, dobro pijem, skupaj se veliko igramo, včasih se tudi zelo na hitro skregamo in hitro pomirimo, tako kot v vsaki pravi družini. Nič mi ne manjka. Toplo mi je, na varnem sem, zdrav sem, ljubim življenje. Zaupam. Včasih mi sicer manjka kakšen mačji otrok, da bi skrbel zanj in ga vzgajal, ampak baje šefica o tem že nekaj časa razmišlja. Največ od vsega pa imam ljubezni. Tople roke za božanje in objemanje. Tega sem si najbolj želel.
Lepo mi je in ne bom se več vrnil k vam. Čeprav sem vam hvaležen do Lune in nazaj.
Vaš Levček."