Saj sem napovedala, da bo ta tema pogosto na sporedu.
Najbolj aktivni in pripravljeni na mazenje smo v dopoldanskih urah. Ta mesec pričenjam z delom ob devetih, tako da smo že ob šestih pokonci in se ob kavici na balkonu obvezno stiskamo in premeščamo v vse možne pozicije, vikendi pa seveda niso nobena izjema...
zanimivo, da tudi samo zjutraj poskočimo na mizo, da lahko previdno spremljamo kako se naši ljudje pripravljajo za v službo ali preusmerjamo pozornost od teh dolgočasnih papirjev, ki jih naši ljudje listajo
...sicer se še naš ati ne strinja s pohajkovanjem po mizi, ampak se zelo rad pogovarja in vodi razprave o našem načinu življenja z mano, tako da mu seveda pustim veselje do njegovih monologov. Zadnjič sva se z atijem igrala skrivalnice in mi je šlo tako dobro, da sta me našla šele potem, ko je mami prišla iz službe. Sicer ati pravi, da je izgubil 5 let življenja od skrbi zame, ampak vse dobro, saj sem našla prijetno zavetje z mehkimi puloverji, kamor se lahko odmaknem kadar hočem nekaj časa zase.
tale vikend že vidim da bo naporen, pripeljala sta majhne ljudi, katerim sem izredno zabavna...
seveda jim pustim nekaj veselja, kadar imam pa dovolj, pa se raje malo potuhnem in v miru zadremuckam in se ob ponujeni priložnosti tudi malo posončim.