Pomagamo živalim

Tale revež je že skoraj mesec dni pri nas na veterini. Lastniški muc, od povsem običajno situiranih ljudi, poln parazitov, slaba dlaka, nekastriran, brez kakršnekoli veterinarske oskrbe do trenutka, ko je prišel k nam. Hudo poškodovan v zadnjem delu, 10 dni so ga gledali, ker ni mogel lulati, niti ne kakati, niti ne hoditi, kot je normalno, v hudih bolečinah. Verjetno so čakali, da sam pogine, pa ni. Pripeljali so ga na evtanazijo, ki pa se ni zgodila. Ker temu skrajno zanemarjenemu živemu bitju njegovi niso hotli dati priložnosti, smo mu jo dali mi. Njegovi so se mu odpovedali, mi pa smo mu dali priložnost, sprejeli smo ga za varovanca zavetišča. Po tednih urinskega katetra, zdravil, je bolje. Sam kaka, tudi urinira v večini, srečen je za vsako pozornost, ki mu jo ljudje namenimo. Srček, da mu ni para
Če kdo želi prispevati za stroške njegove oskrbe v času, ko je sezona mladičev na vrhuncu, bomo hvaležni za vsak doniran evro zanj.
Mili

Meni se zdi preprosto čudovit

Po obsežnem zobnem posegu se je tale črnuh preselil k nam in se zaenkrat še bolj skriva.

Opozorili so nas, da je velik ljubitelj mačjega stranišča in zakopavanja v njem, kar se je takoj izkazalo za pravilno. Ima svoje stranišče in kup peska pred njim .

Prej mu je bilo ime Nuh, pri nas pa se odziva na ime Rudolf .

Smo že poskusili s fotografiranjem, pa se fotografije niso izkazale primerne za objavo. Bomo kasneje, ko se živalca sprosti.

Ima mrtev rep, za katerega, če ga bo oviral, bo potrebna amputacija.

Naslednji teden gre nazaj na veterino na ponovno cepljenje, pa gobček odpret in pokazat zobke, ki jih ni več.

Prosim za spremembo naslova v: Rudolf.

Danes je namreč tudi uradno preimenovan in novo ime ima vpisano v potnem listu. Bil je tudi pregledan in drugič cepljen in gre mu dobro, tudi poredil se je.

Nismo pa še mogli narediti spodobne fotografije, saj je še vedno malce zadržan in se najraje zadržuje v črni duplinici. Črn maček v črni luknji pa ni najboljša opcija za fotko.

Sicer je tak, kot je bil na veterini, prijazen in predoč, željan božanja in dobre hrane.

Odločili smo se za amputacijo repa, iz dveh razlogov:
- higienskih (rep je bil ves čas pokakan in polulan)
- ker smo ugotovili, da Rudolf ne more skakati - če je želel na posteljo ali iz nje, je plezal in sploh ni bil podoben mačku, temveč plazilcu .

Včeraj je bil rep odstranjen, kar se je takoj po prihodu domov izkazalo za pravilno - Rudolf je že skočil na posteljo.

Slikce bodo...

Takole lep je zdaj:

Bi mu pripravila oglas, če se ne bi s fotosešna takole norca delal:

Oglas smo pripravili, kasneje bomo dodali lepše fotke:
https://www.macjahisa.si/posvojitev/muce/3248

Rudolfu se postopoma obnavlja dlaka, ki bo malo daljša, vendar mu žal ne znamo ustvariti fotografij, na katerih bi se videla vsa njegova lepota. Morda je tudi to krivo, da za njegovo posvojitev ni dosti zanimanja, kar me preseneča, saj je Rudolf umirjen, prijazen, impozanten in zelo nezahteven maček.

Nasta in Rudolf imata nov, skupen dom, kamor bosta odšla kmalu. Arhiv, prosim.

Bom še tukaj malo skakala

Uau.

Rudolf je v novem domu že na postelji-itak!

Uživač. Zdaj pa še Nasta.

Takole nam pišejo posvojitelji Naste in Rudolfa:

"Pošiljam nekaj fotografij Naste in Rudolfa, oba sta že osvojila novi dom in svoje ljudi. Nasta se veliko in zelo rada igra, lovi vrvice in žogice, včasih tudi Rudolfa navduši za igro. Oba sta hvaležna pozornosti in se zelo rada čohata. Prideta se pocrkljati tudi na posteljo ali kavč, ob zelo glasnem predenju. Nasta je potrebovala dosti več časa za privajanje, še zdaj je kar plašna do nenadnih zgibov ali novih ljudi, ampak se je že precej sprostila. Rudolf je tudi mačja družba pri delu od doma in bi najraje dremal kar na tipkovnici. Skratka, nam sta se že zelo prirasla k duši in z njima uživamo!"

Zelo lepo.