Pomagamo živalim

Carlosa trenutno zdeluje menjava zob, ko to uredi, pa lahko švigne domov. Išče dom .

Carlos ima zagotovljen dom v Celju, v soboto pridejo ponj. Srečno, carta mala .

Leto je okrog in Carlos je ponovno z nami. Ko si opomore od prvega šoka, bo ponovno iskal dom .

Ajaj.

Zlat, nežen muc. Pogreša svoj dom in več pozornosti, najraje bi, da se svet spet vrti okrog njega.

Carlos je imel v sredo zobni poseg. V četrtek bo imel kontrolo. V petek popoldan pa gre v nov dom, če bo šlo vse po planu.

Carlosu se je dlesen že super zacelila (včeraj je imel pregled) in danes je odšel v nov dom, v Celje.
Še nekaj fotk (z zamudo). Bi jih bilo več, pa sem že drugi fotič uničla (preveč klikov, je zaklop crknil) + še težko bliskavico polomila pri nastavku... Sedaj imam že zrihtano in bo več fotk, samo tega lepotca, ki je rad poziral, tega pa ne bom več mogla ujet v objektiv.




Že v novem naročju.


Srečno, srce zlato, bodi zdrav in naj ti bo na vso moč lepo!

Še te...

Lepi Carlos je po 35 dneh nazaj. Razlog - da je preživahen.
Sem vesela, da je tudi z njim vse OK.
Ostale komentarje bom pa raje za sebe zadržala.

A si spet kakšno posrečeno zinila?

Ja, da bi bilo dobro delat psiho teste...

To oziroma TU je Carlos - pod dekico, da se počuti bolj varnega. Čeprav se je vrnil v njemu že poznano okolje, mu ni prijetno; doživlja stres in stisko.

Ponoči je "klical", odprl vrata in spustil še 4 mačje junake, da tudi moja noč ni bila, kot bi si želela. Ampak to ni pomembno. Žal mi je njega, ki je že v tem kratkem življenju 6 x menjal okolje (najden, zavetišče, 1. posvojitev, vrnjen in na začasno pri nas, 2.posvojitev, vrnjen in zopet začasno pri nas), pa temu ni nič kriv, res ne. Je zdrav in krasen muc. Poglejte si slike pred odhodom, ko je bil samozavesten, radoveden in igriv. Sedaj je le bleda senca samega sebe. Delamo na tem, da bi mu bilo čim lažje. Rad ima božanje. Tudi v objemu, pod kovtrom je bil nekaj časa in čutil, da je Sprejet!
Dovolj imam neodgovornih ljudi, ki se do živali ne obnašajo dovolj odgovorno, da jih ne jemljejo kot nekaj samoumevnega, ki jim bo delalo družbo in krajšalo čas, dokler jim to prija in na način, kakor so si zamislili, da naj bi se to dogajalo. Ja, Carlos ima rad višine; pa kaj, če se je ob tem razbila ena vaza. To je samo vaza, predmet, on je pa živo bitje, s srcem in dušo in čustvi in čuti, čuti če je sprejet in tudi če ni. Dati nekomu čas en mesec in pričakovat, da bo po "naših merilih" ni prav. Naprej pa ne bom, ker če nekdo za prijaznega mucka ne zna pravilno skrbet, kako bo/bi šele za nepredvidljivega otroka...

Carlos se je zelo hitro privadil našemu okolju. Celo noč je bil zelo priden, blizu mene, v svoji mačji posteljici na plezalu. Ker je bil vajen biti sam, mu to tudi najbolj odgovarja.


Dobro bi bilo, da bi čim prej dobil odgovorne posvojitelje in stalen dom, ker če bo predolgo pri nas, se nas bo preveč navadil in mu bo ob novi spremembi težje.