čvekava papiga
Prispevkov: 474
Pridružen: Ne mar 13, 2011 9:23 pm
Samo nekaj dni Liza
Potem pa - kot strela z jasnega. Bruhanje, apatičnost, spet bruhanje. A ti si še vedno predla, če sem te vzela v naročje. Čeprav že nemočna in slabotna. Nisem vedela, kaj je s tabo. Zdelo se mi pa je. In imela sem prav. Kuga. Ta neizprosna kuga, ki jih je vzela že toliko. Toliko majhnih. Samo nekaj dni si lahko preživela na toplem in varnem, Liza. Najprej so te kmalu po rojstvu neki ljudje zavrgli in si tavala izgubljena naokrog. Potem te je k sreči našla srčna duša in s kontaktom MH poskrbela, da boš odslej na varnem. Pa ti ni bilo dano, vsaj ne za dolgo. Želela sem si več, več zate, Liza. Poslovila sem se na koncu od tvojega bolehnega in žalostnega pogleda. Takrat tudi presti nisi več mogla, takrat si najbrž vedela, da ne bo šlo. In si odšla. Tiho in mirno. Samo nekaj dni si bila pri nas, Liza. A meni si bila posebna.
Naj ti bo toplo, ker verjamem, da si nekje. Nekje, kjer ni solza. In vem, da tam ... tam spet predeš.