čvekava papiga
Prispevkov: 474
Pridružen: Ne mar 13, 2011 9:23 pm
Pe nov 02, 2012 8:24 pm
Samo nekaj dni Liza
Zdela se je kot še ena srečna zgodba. Trije mucki že pri hiši, potem odločitev še za eno članico, ki bo pri dveh 'norcih' delala družbo občutljivi Mausi. Nekaj je bilo na tvojem pogledu, da sem si rekla: zdaj ali nikoli, tale bo. In bila je super odločitev. Tako prijazna, tako crkljiva, tako vesela. Človek te je samo pogledal in si že predla. Dobila si ime - Liza. Ponoči si se rinila pod kovter in za vrat in že po prvih nekaj dneh je bilo jasno, da bo s tabo eno samo veliko veselje. Tako majhna, pa tako veliko veselje.
Potem pa - kot strela z jasnega. Bruhanje, apatičnost, spet bruhanje. A ti si še vedno predla, če sem te vzela v naročje. Čeprav že nemočna in slabotna. Nisem vedela, kaj je s tabo. Zdelo se mi pa je. In imela sem prav. Kuga. Ta neizprosna kuga, ki jih je vzela že toliko. Toliko majhnih. Samo nekaj dni si lahko preživela na toplem in varnem, Liza. Najprej so te kmalu po rojstvu neki ljudje zavrgli in si tavala izgubljena naokrog. Potem te je k sreči našla srčna duša in s kontaktom MH poskrbela, da boš odslej na varnem. Pa ti ni bilo dano, vsaj ne za dolgo. Želela sem si več, več zate, Liza. Poslovila sem se na koncu od tvojega bolehnega in žalostnega pogleda. Takrat tudi presti nisi več mogla, takrat si najbrž vedela, da ne bo šlo. In si odšla. Tiho in mirno. Samo nekaj dni si bila pri nas, Liza. A meni si bila posebna.
Naj ti bo toplo, ker verjamem, da si nekje. Nekje, kjer ni solza. In vem, da tam ... tam spet predeš.
Potem pa - kot strela z jasnega. Bruhanje, apatičnost, spet bruhanje. A ti si še vedno predla, če sem te vzela v naročje. Čeprav že nemočna in slabotna. Nisem vedela, kaj je s tabo. Zdelo se mi pa je. In imela sem prav. Kuga. Ta neizprosna kuga, ki jih je vzela že toliko. Toliko majhnih. Samo nekaj dni si lahko preživela na toplem in varnem, Liza. Najprej so te kmalu po rojstvu neki ljudje zavrgli in si tavala izgubljena naokrog. Potem te je k sreči našla srčna duša in s kontaktom MH poskrbela, da boš odslej na varnem. Pa ti ni bilo dano, vsaj ne za dolgo. Želela sem si več, več zate, Liza. Poslovila sem se na koncu od tvojega bolehnega in žalostnega pogleda. Takrat tudi presti nisi več mogla, takrat si najbrž vedela, da ne bo šlo. In si odšla. Tiho in mirno. Samo nekaj dni si bila pri nas, Liza. A meni si bila posebna.
Naj ti bo toplo, ker verjamem, da si nekje. Nekje, kjer ni solza. In vem, da tam ... tam spet predeš.
Tako krhki so ti naši malčki 
