Danes smo prejeli:
"Zadeva: Odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin – prepoved hranjenja živali na javnih površinah
Spoštovani,
V Svetniškem klubu ZL smo županu MOL podali pobudo za zadržanje objave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, ki je bil sprejet na 8. seji Mestnega sveta MOL, dne 13. 7. 2015. Predlagali smo, da akt vrne v ponovno razpravo in odločanje na septembrsko sejo mestnega sveta MOL. Našega predloga ni upošteval in nova ureditev že velja.
Odlok po novem predpisuje, da je na občinskih cestah in javnih zelenih površinah prepovedano hraniti živali. Odziv javnosti na omenjeno določbo je bil negativno sprejet; na svetniški klub smo prejeli številne pripombe in proteste proti sprejetju tega, za prostoživeče živali neprimernega ukrepa.
Že pristojni Odbor za gospodarske javne službe in promet je na osnutek odloka podal pripombo, da se v 6. in 7. členu določijo mesta za hranjenje živali. Stališče uprave je bilo, da se na občinskih cestah in javnih zelenih površinah hranjenje živali zaradi čistoče in varnosti ne dovoljuje, hranjenje ptic in veveric pa se dovoli na območju parka Tivoli.
Predlagali smo, da se določba črta in na javnih mestih, kjer je hranjenje moteče in nehigiensko postavijo opozorilne table, da je hranjenje živali prepovedano. Na posameznih neizpostavljenih predelih mesta in na posebnih točkah v četrtnih skupnostih pa se določijo mesta, kjer se izvaja hranjenje. Npr. postavijo lične lesene hiške, kjer se mačke hranijo.
Menimo, da je bil odlok je bil sprejet brez strokovnih argumentov in brez posvetovanja z za prostoživeče živali pristojnimi institucijami. Skupaj s strokovnjaki in predstavniki društev za zaščito živali bi radi poiskali boljšo in humanejšo rešitev. Zato vas prosimo, da predlagate, kakšna ureditev bi bila po vašem mnenju najbolj sprejemljiva za živali ter tudi za okolje in ljudi.
Župan je napovedal, da bo na septembrski seji MS odlok popravljen z naslednjo določbo: Hranjenje na javnih površinah je dovoljeno za izvedbo projektov MOL (povzeto iz medijev, 19.8.)
Prosimo za vaše stališče in povratno informacijo.
Hvala in lep pozdrav,
Nataša Sukič,
Vodja Svetniškega kluba ZL (DSD, IDS, TRS)"
Naš odgovor:"Spoštovani,
v Mačji hiši zgodbo glede sprejetja Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin spremljamo aktivno že od 04.07.2015. Pri tem smo se omejili na področje, ki ga poznamo, in sicer na problem brezdomnih prostoživečih mačk. Že 05.07.2015 smo na MOL poslali svoje mnenje, ki vam ga prilagam.
Po sprejetju odloka smo nadaljevali z aktivnostmi, in sicer smo pridobili pisna mnenja dveh velikih evropskih živalovarstvenih organizacij, hkrati pa smo na UVHVVR, na Sektor za zdravje in dobrobit živali, naslovili zahtevo za presojo skladnosti Odloka z veljavno zakonodajo s področja zaščite živali.
Z UVHVVR so nam zaenkrat sporočili, da so na MOL poslali zahtevo po dodatnih informacijah v zvezi z Odlokom, na osnovi katerih bodo oblikovali svoje mnenje, pri čemer so poudarili, da mora biti odlok v skladu z veljavno zakonodajo. V Mačji hiši ocenjujemo, da odlok ni v skladu z zakonodajo in upamo, da bo tudi pristojni organ sprejel podoben sklep, na osnovi katerega bo MOL morala Odlok spremeniti.
Naše mnenje, ki temelji na dognanjih živalovarstvene (animal welfare) stroke ter na izkušnjah iz tujine je, da prepoved hranjenja ne prinaša pozitivnih učinkov pri reševanju problematike brezdomnih mačk. Ravno obratno. Kjerkoli so podobne prepovedi sprejeli se je izkazalo, da jih hranitelji niso upoštevali. Mačke so bile še naprej hranjene skrivoma, edini učinek pa je bil, da se je zamajalo že tako krhko zaupanje med hranilci in pristojnimi inštitucijami in da so hranilci prenehali sodelovati z zavetišči in s prostovoljci pri izvajanju odlovov z namenom sterilizacij in kastracij.
Poleg tega, da prepoved ne prinaša želenih učinkov, pač pa pomeni korak nazaj pri ureditvi mačje problematike, je sporna tudi z vidika humane obravnave brezdomnih prostoživečih mačk. Mačke so namreč domače družne živali, za oskrbo katerih smo po zakonu odgovorni ljudje. Tudi za oskrbo tistih, ki jim sicer res pravimo prostoživeče, ki pa ne sodijo med prostoživeče (po domače "divje") živalske vrste, pač pa gre za domače mačke, ki živijo prosto v okolju. K oskrbi pa zagotovo sodi tudi hranjenje.
Obstaja več možnih načinov za ureditev hranjenja. Eden od njih je bil predstavljen že leta 2007 v projektu "Prosto živeče mačke v mestu", ki ga je pripravilo Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana. Projekt je med ostalim predvideval ureditev in označitev uradnih lokacij za hranjenje mačk ter sodelovanje s hranitelji, kar nikoli ni bilo izvedeno. Za podoben način so se ravno odločili tudi pri sosedih, v Zagrebu, kjer so objavili razpis za postavljanje hranišč (več na:
http://web1.zagreb.hr/default.aspx?id=78481 )
Tudi predlog Mačje hiše je, da se s sodelovanjem Zavetišča Ljubljana, MOL-a ter društev in prostovoljcev posameznikov, uredijo javna hranišča. Pri tem gre lahko za tipske hišice, kot to predvideva omenjen projekt in tudi rešitev v Zagrebu ali pa zgolj za tipke posodice, označene s serijskimi številkami. Kar je ta trenutek bolj pomembno od same odločitve za videz je, da bi moralo biti vsako hranišče uradno zavedeno na seznamu hranišč. Vsako hranišče bi imelo svojo znano lokacijo, pri čemer bi lahko MOL v sodelovanju s hranilci vnaprej določila, na katerih morebitnih lokacijah postavitev uradnih hranišč ni možna in bi se zanje določile alternativne lokacije, na katere bi se postopno s premikanjem hranišča preselilo dosedanje mesto hranjenja. Z vidika sprejemljivosti rešitve se nam zdi posebej pomembno tudi to, da bi se za vsako hranišče natančno določilo, kdo (katero društvo ali fizična oseba) je zanj odgovoren. Odgovornost bi obsegala redno nastavljanje hrane in vode ter skrb za izgled in čistočo hranišča. Sami hranilci (predstavniki društev in fizične osebe) bi ob vpisu med uradne hranilce in zadolžitvi za določeno hranišče prejeli tudi nek identifikacijski dokument. Za hranilce bi se organizirala izobraževanja v zvezi s samo skrbjo za hranišča ter s temami s področja celostne skrbi za mačje kolonije, pomena pravočasnega odkrivanja novoodvrženih mačk in sodelovanja pri odlovu za potrebe sterilizacij in kastracij. Hkrati s hranišči bi se uredila tudi zbirna mesta za doniranje mačje hrane, ki bi se nato razdelila hranilcem. Na ta način bi nekoliko pomagali hranilcem pri stroških, hkrati pa se tako postopno gradi čut za skupno odgovornost vseh do mačjih prebivalcev mesta. Za uspešnost projekta bi bila poleg tega potrebna s strani mestnih oblasti javno izražena podpora projektu, hraniščem ter hranilceem, hkrati pa bi bilo potrebno zagotoviti tudi nadzor in sankcioniranje morebitnih vandalov.
Na koncu bi želeli še enkrat poudariti, da so urejena hranišča predpogoj za urejene lokacije steriliziranih, kastriranih in zdravih mačk. TNR (trap-neuter-return) protokol, izvajan v sodelovanju uradnih inštitucij (zavetišče) ter prostovoljcev (lovilci in hranilci) ter z javno izraženo podporo mestnih oblasti, ki ga spremlja dosledno izobraževanje in osveščanje o odgovornem lastništvu, pa je edini učinkovit, sodoben in human način reševanja problematike brezdomnih mačk.
Lep pozdrav,
za Mačjo hišo
xxxx xxxxx
prostovoljka"