Sr mar 30, 2011 1:51 pm Napisal/-a Dasha
Še jaz bi prosila za nasvet.
Pred slabim letom sva od znanke vzela 3 mesce starega mucka, za katerega sva bila prepričana, da je navajen samo notranjega bivanja. Zatrdila mi je, da je bil muc noter in sem ji verjela.
Ko sva ga vzela k staršem od mojega partnerja, ki živijo v hiši (midva sva takrat ravno renovirala najino stanovanje, zato sva bila tudi tam), smo kmalu ugotovili, da zadeva ni taka. 14 dni smo ga skušali imeti noter, a je kar naprej iskal luknje, da nam je zbežal ali smuknil skozi vrata, ko nismo bili pozorni. Tako smo popustili in ga začeli tudi malo ven spuščat. Sicer nikoli ni bil nek potepin. Šel je ven za par uric in še takrat se držal bolj ali manj okoli hiše, nato pa je že čakal pred vrati, da ga spustimo noter.
Ker je bil navajen svobode, sva se zelo bala kako bo, ko bo prenova stanovanja končana in ga bova nesla s sabo. Imela vse možne scenarije, kako bo tulil (kar je tam dejansko počel, če ga nismo spustili ven, pa četudi se je vrnil v hišo po 15 minutah) in iskal vrata, da zbeži na prostost. A temu ni tako. Mogoče je ene parkrat mijavkal pri vratih, a nič hujšega.
Opažam pa, da stalno išče pozornost. Ker jaz delam od doma in sem odsotna le nekaj ur na dan, je mali strašno navezan name. Tudi z mojim fantom se igrata in vse, a najprej pride k meni žicat za pozornost, ko mu je dolgčas. Da ne rečem, da me skoz sledi po stanovanju, kamorkoli grem. Včasih še če grem samo na stranišče in je moj fant v dnevni ali kje drugje, mali mijavka pred vrati od WCja, ne gre recimo k mojemu. Mijavka tako dolgo, dokler mu ne posvetim pozornosti. Če slučajno delam kaj za službo in pride mijavkat k meni, jaz pa ga sploh ne pogledam, skoči na mojo pisalno mizo in mi hodi pred nosom sem pa tja, včasih se celo uleže na prenosnik... tako da prav izsili, da se igram z njim. Saj se rada igram, a 24/7 res ni časa.
Zato se vedno bolj nagibam k temu, da bi imela še eno mačko, da bi imel družbo in ne bi bil toliko odvisen od mene. Povrhu vsega pa bi tudi sama imela manjšo "slabo vest", ko grem na teren in je maček par ur sam.
Tu imam pa kar nekaj preprek. Prva je ta, da moj partner ni navdušen nad to idejo. Sva imela že kar nekaj debat na to temo, a brez uspeha. Sam mogoče niti ne čuti toliko tega "pritiska" kot ga čutim sama, saj njega le ni vsaj 9 ur iz službe in tudi ko je doma, se mali bolj ob meni zadržuje.
Kakšni so njegovi argumenti proti? Boji se, da se mačke ne bi ujele med seboj in da bi bil totalni kaos tu... da stanovanje ni dovolj veliko za 2 mačke... da bom pripeljala v stanovanje še eno mačko, ki bo uničevala stvari...
Res pa nimam pojma, kako bi se najin muc obnašal do drugih mačk. Ko smo bili še v hiši pri tastu in tašči je imel eno zunanjo mačko za družbo, katera je precej divja in je večino časa pihala nanj. Najin muc je skoz v njo drezal, a ko je dobil kakšno vzgojno, je obupal. Ker je imela ta mačka lani mladičke in je samo eden revež preživel (dolga zgodba), smo ga skušali združit z najinim. Ni šans. Najin ga je grizel, skakal v njega, tako da se mi je mali prav smilil in sem ga dala mojim staršem. Še zdaj, ko grem k mojim in pridem domov z vonjem po mačku, me najin muc začne kar grizt po roki. Prav obseden je bil zadnjič, ko je vohal drugega mačka. Sem se mogla it temeljito umit in preoblečt, potem je bil pa mir.
Tako da ne vem ali bi sprejel sploh kakšnega muca oz. muco ali ne.
Slišim ogromno argumentov ZA in PROTI... tako da sem že čisto zmedena in bi rada slišala še vaša mnenja. Mogoče mi bo znal kdo svetovat in bom lažje prepričala mojega... ali pa bom sama dokončno odstopila od te ideje.