Kako pristopiti?

Mislim, da te teme še nimamo...Ker smo na vasi in je itak polno enih muc, ki sploh ne vem čigave so. Sumim nekako od koga so, saj se največ zadržujejo tam, ampak nekako ne najdem poguma, da bi se tam ustavila in malo povprašala kako je s k/s teh muc. Kako sploh pristopit? Na kakšne neumne izgovore/odgovore lahko naletiš? In kako nanje reagirati. Kaj naredit, če npr.reče samo odpel te mačke, da jih ne vidim več? Ali pa če reče, da bi jih z veseljem k/s, pa nima denarja še za svoje preživetje? Ali pa, to niso naše mačke, ampak vseeno jih pusti pri miru? Kaj če mi ob cesti use ujeti kakšno mačko, ampak pojma nimam čigava je, jo lahko odpeljem kot prostoživečko na k/s? Dajte prosim malo napisati o takih in podobnih izkušnjah....

Mene tudi to zanima

Se pridružujem zgornjim vprašanjem?
Pa hvala za odgovore...predvsem tam kako ljudi prepričati v s/k...pa neglede na to kakšen je vzrok zakaj nočejo...denar, niso samo moje...

En inšpektor (one of the good guys) mi je enkrat rekel, da se lahko vsako mačko ki ni označena (t.j. ovratnica oz. čip) in se nihče ne izjasni za lastnika, smatra za zapuščeno oz. prostoživečo. Jaz se držim politike "kar ne veš, ne boli". Če se mačka potepa po javni površini, nima ovratnice in se nihče ne dere "Pusti mojega Mukija pri miru!", je zame prostoživeča in jo pobašem v zavetišče. Meni je vseeno, če se porihta še kakšna lastniška mačka, dokler jaz ne vem, da je lastniška in delam v dobri veri, da je nikogaršnja.

Je pa to odvisno od kraja: v Ljubljani ni prepovedano, da mačko sam ujameš in jo pripelješ v zavetišče in v bolj razumnih zavetiščih tudi ne. V ostalih pa je isti postopek, kot za najdbo živali: kolonijo prijaviš zavetišču, oni jo morajo odloviti.

Kaj si ljudje mislijo o vračanju mačk, ni relevantno. Če žival ni njihova, o vračanju odloča zavetišče. Jim je pač treba razložiti a) da je bolje, da je tam mačka, ki je že s/k, namesto nesterilizirane, tudi če jim to ni najbolj všeč (poleg tega, da tako zahteva zakon), oz. b) da jim bo zavetišče iskalo dom, če je muca prijazna in tako presodijo oz. jo evtanazirali, če je neozdravljivo bolna.

Če nekdo reče: niso moje mačke,... so rekli dovolj. Je pa res, da je včasih potrebno uporabiti vse pogajalske sposobnosti za dosego cilja.

Pri tistih, ki nočejo plačati za svojo žival, običajno zagrozim z inšpekcijo in jim pred nosom maham z zakonom. Pri tistih, ki pa nimajo denarja, pa sem že nekajkrat plačala poseg sama.

Andreja, lahko prosim to temo prestaviš med Prostoživeče mačke? Bolj sodi tja.

Tudi jaz imam podobne probleme. Pri mojem fantu na Vrhniki (Kurja vas) je ogromno takih mačkov samo težava je da so vsi lastniški (se ve h kateri bajti spadajo) Seveda noben od njih ni s/k ali cepljen in se veselo množijo-da jih ni preveč pa seveda poskrbi cesta. Grozno! Jaz sem tu samo občasni prišlek zato ne morem mešat štren med sosedi. Sem pa že hotela jit do tistega soseda najbližjega za katerega vem da mu pripadajo nekateri mački pa je težava v temu da je človek že v osnovi malo čuden s totalno vaško logiko in si po pravici povedano niti ne upam se vtikat. Ostane mi samo še kakšna anonimna prijava-ali to obstaja?
Povečini so te mački tudi precej divji. Eden od njih pa je Mikajlo (po domače baje Tomi), ki ga jaz veselo hranim in ni niti približno divji (je takozvani tečko-skoz se oglaša). vsake toliko mu za vrat vržem frontline pa tudi tabletko za notranje je že dobil. Vendar s tem ne rešim ničesar samo en maček manj se v vasi čoha...Enkrat sem ga hotela že lastnoročno (ko je bil mlajši) pobasat in ga peljat na kastracijo (kar konec koncev tudi ne bi rešilo problema) pa mi fant in njegovi starši ne pustijo ker je vendar sosedov maček. sicer pa je mikajlota vzljubila že cela familija. kaj torej lahko človek stori v mojem primeru?

Prijaviti. Inšpektor ne sme izdati imena prijavitelja, tako da kar pogumno.

Pa priporoča se, da pri prijavi napišeš svoje ime in zahtevaš, da te obvestijo o ukrepih - le tako si zagotoviš, da zares ukrepajo.

Evo primer od zadnjič. Grem v službo in na koncu vasi, že skoraj na poljih čez cesto leti črni maček. Se pravi, da če bi ga takrat pobasala v avto, odnesla v zavetišče (glede na to, da je Gorenjska, potem Perun predvidevam) in bi me v zavetišču vprašali kje sem jo ulovila, pa bi rekla, da je na vasi tekel čez cesto...je možno, da bi bila njihova reakcija kaj mi je, da pobiram vaške mačke, ki jih sigurno nekdo hrani in je od nekoga. Kaj če vprašajo, če sem se pozanimala, če je od koga? Kako naj se pozanimam od koga je, grem od hiše do hiše?

Kaj me pa najbolj iz tira vrže, ko nekomu pridigaš o k/s: 'Pa ne moremo dati mačk k/s, če jih toliko povozi, potem bomo kmalu brez mačk' o fak no.

Pri tistih, ki pa nimajo denarja, pa sem že nekajkrat plačala poseg sama.

Zakaj pa ne kot prostoživečko? Zaradi čiste vesti ali zaradi česa drugega?

Enkrat sem ga hotela že lastnoročno (ko je bil mlajši) pobasat in ga peljat na kastracijo (kar konec koncev tudi ne bi rešilo problema) pa mi fant in njegovi starši ne pustijo ker je vendar sosedov maček. sicer pa je mikajlota vzljubila že cela familija. kaj torej lahko človek stori v mojem primeru?

Če ste pripravljeni dati denar za kastracijo, bi ga jaz na vašem primeru odpeljala. Mislim, da ga nihče ne bo pogrešal en dan in dvomim da taki kmetje opazijo, da nima jajčk

Jaz sem lastniške na svoje stroške s/k ravno zaradi tega, da mi zavetišče nikoli ne more očitati česarkoli.

Jaz sem lastniške na svoje stroške s/k ravno zaradi tega, da mi zavetišče nikoli ne more očitati česarkoli.

Evo, to bi jaz naredila. Pa mačka bi obdržala. Ti si ga vrnila v okolje?

Ja. gledam na to tako, da je že tako preveč nezaželjenih mačkov, ki potrebujejo pomoč, da si res ne nameravam komplicirati življenja s takimi, ki imajo hrano in zavetje in niso povsem odveč.

Dejansko sem takrat razmišljala da bi ga dala kastrirat na lastne stroške čeprav sem študentka in nimam nekih blaznih dohodkov. Težava je v temu ker mi tu tega ne pustijo. Je varjanta brigaj se zase in pusti mčke od sosedov pri miru. Je pa fora da ko sem tega mucka zagledala pred približno enim letom-je bil še majhen sem takoj skočila v akcijo (naivna punčka iz Ljubljane) da je zgubljen in je treba poskrbet za njega. pa sem šla do prvih sosedov in sem rekla čigav je ta maček cel suhljat in neurejen. Odgovor gospe na cesti je bil kratek in jedrnat: To je naš maček vendar. Varjanta kaj ti mene sprašuješ tuki totalne bedarije. Ta Mikajlo je zdej ornk maček (glavni na vasi) kar je posledica mojega konstantnega hranjenja. Use kar mu fali oz ima odveč so jajčka. Gospodič tudi lepo pogleda levo in desno preden se odpravi čez cesto. To seveda ni garancija da se mu kdaj kaj ne zgodi. Ampak ne vem kaj naj nardim. Jezi me ker bodo spet novi paketi in tričetrt jih bo itak spet pod avti pristalo in potem jaz žalujem in gledam če so res že na drugi strani mavrice in blazno trpim. Samo ljudi tu naokoli to enostavno ne gane...jst res ne štekam tega. Bom probala anonimno samo se bojim da ne bo nekega haska ker take stvari se dogajajo glih v vsaki fu¤¤ing vasi v Sloveniji...

Tole temo si bom mal sposodla za zlivanje žolča
Stvar je bla taka: kot študentka že 4 leta delam v Campu nekje na Gorenjskem. In očitno nekateri menijo, da so njihovi ljubljenčki navdušeni nad kampiranjem in zato konstanto v camp vozijo živali. Ne, ne na družinski dopust Lansko leto smo tako postali začasna mamica simpatični oranžni mucki, ki pa je kmalu našla nov dom. Letos pa podobna zgodba: mačja mama in njen mali muc. Mamica očitno navajena ljudi, prijazna, scrklana, a močno podhranjena, mladiček dokaj zdrav. Neka družina iz Nemčije se je totalno navezala nanj in ga vzela s seboj. Večji problem pa je bil z mamo. Ker je camp odprt samo pol leta, je nemogoče, da bi jo obdržali. Ok, bo N0ty rešila situacijo. Kličem v Mačjo hišo, dobim nekaj prijaznih nasvetov... Kličem v Perun, spet prijazen odgovor naj se obrnem na redarstvo. Kličem redarstvo, me "naderejo" če mačka ne moremo enostavno odgnati in k napol v solzah zahrulim nazaj, da pač NE! obljubi, da bodo prišli. Pol dneva mimo, njih od nikoder. Se obrnem na DZZZ Kranj, spet totalno prijazen ženski glas razloži, da imajo 24h časa, da pridejo, drugače naj pokličem nazaj za številko veterinarskega inšpektorja. In poglej ga zlomka, 24ur mimo, teh redarskih bebcov seveda od nikodar, mačke pa tudi ne. Mešani občutki,mogoče je pa le našla dom. In teden mimo, in to sestradano mačje bitje spet pred vrati. Ji damo hrano. Poje. In izgine.
Skratka, zdi se mi da imam(o) popolnoma zavezane roke. Dokler ne vemo kje mačka je, nekako nima smisla klicati inšpektorja... Upam samo, da kjerkoli se že potepa, da se potepa varno in da ni v stalnem iskanju hrane.

Jezna sem, besna sem. Kako so lahko redarji taki ****cenzura****

Ob enem pa en ogromen HVALA osebju iz DZZŽ Kranj in Mačje hiše za prijazne nasvete in vzpodbudne besede

Jezna sem, besna sem. Kako so lahko redarji taki ****cenzura****

Mene čist tko zanima zakaj si se morala obrnit na redarstvo? Prvič slišim za to, da bi oni lahko pomagali.

Baje da je postopek tak, da pokličeš redarstvo in pol oni pridejo in ocenijo kako naprej z živaljo (ali v zavetišče ali ne vem kaj).

A se jo ne da ujet/zadržati na varnem?

Didi, skopiraš zakon in/ali IM in vržeš v kaslce.

Se, ampak spet odvisno za koliko časa? Ker je nekak sezona na začetku svojega polnega razmaha, je mal težko pazit kje je mačkica, kaj dela, itd...
Pa ko bi blo lahko vse že rešeno. (Poleg tega pa niso vsi sodelovci navdušeni nad mačkončki)