udomačen tiger
Prispevkov: 2925
Pridružen: Ne okt 17, 2010 6:21 pm
Re: Daj si duška
Enega bo potrebno posvojit, tudi moj pravi, da greva po enega, saj mu je prav hudo, ko me tako gleda. Od sreče, ko je začasnik dobil dom, do žalosti, ki temu sledi. Zdaj, ko je bila pa 1. obletnica Nikove smrti, me je pa še dodatno udarilo. In seveda, ko čas mineva, vse negativne stvari psa (ki so bile res res redke), zginejo in ostanejo samo še pozitivni spomini. In te udari še bolj, kaj si ti imel pa izgubil, nikoli niso dovolj dolgo z nami. In se ti ulije sredi dnevne sobe in se ti ulije na kolesu na poti v trgovino,...in težko nehaš. In res potrebuješ to ljubezen, ki ti jo lahko da samo pes, kako ogromno si imel se resnično zaveš šele, ko ti umre.
To zvestobo, ljubezen, veselje, sprehode, igranje, učenje, to da mu zaupaš vse svoje tegobe in probleme in te posluša kot bi te razumel, vse to me trga do neba, ker nimam.
In tako greva ali dobiva obisk in bomo videli, če smo eden za drugega. Ostalo pa naj ostane skrivnost


.
Super, sem vesela zate in upam, da se ti sedaj želja končno izpolni
... sem se prav v živo, tko za kocine pokonci it, spomnila mojih/najinih dni po smrti našega prvega kužota in večernih sprehodov po skupnih trasah, ko sva kar še nosila vrečke s sabo in bila čisto preč, ko sva krog obhodila sama ravno enkrat hitreje, kot smo ga skupaj, pa jutranjih zgodnejših vstajanj - ah, zakaj že tako zgodaj, saj ni treba nikamor it... in spomnila sem se tudi dneva posvojitve, ko se je končno, pa čeprav je minilo samo 8 dni, dolgih kot 8 let, zgodilo... udejanjenje ljubezni na prvi pogled. Dva sva imela ugledana, a ko sva prišla, je bila ena od njiju trdno odločena, da smo prav mi trije za skupaj (in ej - imela je čisto prav!): skočila je mojemu v naročje in ga celega polizala po obrazu in preljupčkala...pa smo podpisali pogodbo in šli domov, spet "celi" (saj veš, v kakšnem pomenu besede to mislim, vem, da veš).
Happy 4 U





