Spuščeni psi

Prihajam iz vasi, kjer je pač navada, da vsak vsakega pozna in so zato problemi še toliko težje rešljivi. Sosed, ki stanuje 3 hiše od naše je latnik dveh psov, enega rotvajlerja in enega nemškega ovčarja. Psi so sicer večino časa v pesjaku dvakrat na dan jih spustijo ven, seveda brez nadzora. Psa tako kot podivjana dirjata med hišami, lovita mačke, manjše pse,..ljudi ZAENKRAT še ne. Samo letos sta ubila 2 sosedovi mački. Na vse prošnje in prigovarjanja, da naj pse ne puščajo brez nadzora, dobimo nbajvečkrat odgovor, zgrabita jo! Vsakršne prijave na policiji ne zaležejo, ker jelastnik psov kako ironično in kako zelo slovensko policist.
Ker nevem več kako in kam, sprašujem, kaj nam je še za storiti.

Kaj pa prijava na VURS s slikovnimi dokazi?

Samo letos sta ubila 2 sosedovi mački.

In ob takih situacijah lastniki ubitih mačk ne pokličejo policijo? Ne prijavijo VURSu?
Tudi če je lastnik psov sam policist, mu to ne da pravice, da pobija živali. Če se to celo ponavlja, je pa tok bolj pomembno, da se obvesti policijo (in to takoj, ko se zgodi). Pa seveda prijavljat na VURS magari vsak dan posebej, ko sta psa spuščena.
Dokler nihče ničesar ne naredi, se bo tak teror dogajal. Ali ste/so res pripravljeni čakat, kdaj jo bo skupil kakšen otrok?!

Aja, praviš, da prijave na policiji ne zaležejo? V tem primeru se pa jasno zavedaj, da ima vsakdo nadrejenega in da je treba težit tako dolgo, dokler ne najdeš nekoga, ki bo ukrepal. Oni so v naši službi, plačujemo jih davkoplačevalci in njihova dolžnost je, da skrbijo za našo varnost.

Prijava policijske postaje, ki ne ukrepa, na višji nivo, lahko na MNZ. VURS za te primere ni pristojen, pač pa policija.

Pojdi še enkrat od začetka, najprej prijava na 113 (vse snemajo, zato je vse, kar poveš, uradno), z zahtevo, da ti posredujejo informacijo, kako so in kdo je ukrepal, potem pa dalje. Sem prepričana, da se bo vse uredilo, samo da malo opomniš, da veš, kaj je njihova dolžnost in da se boš pritožila.

Jaz sem imela obraten primer. Meni je ušel majhen pes (8 kg) z dvorišča, ker sem zjutraj vsa zaspana spregledala, da so vrata ograje odprta. Sem tekla takoj za njim, je pa na mojo nesrečo zavil k prvemu sosedu, ki je imel vrtno ograjo tudi odprto in bil z ženo na dvorišču. Pes je šibal tja, ker ima rad ljudi in je mislil, da bo žur. Sosed je takoj, ko je pes prispel na njihovo dvorišče, meni pred nosom zaprl vrata ograje in mi ni dovolil, da vzamem psa, pač pa ga je slikal in klical policijo. Jaz sem nekaj časa stala pred ograjo in moledovala, naj mi vrnejo psa, potem sem tudi jaz klicala policijo, da so mi odtujili psa (tega mi nikakor ne bi smeli storiti-kot če bi narobe parkiral avto, pa bi ti ga mimoidoči vzel). No, pes se je sam rešil od sosedov, ker ima njihova ograja veliko rež in se je lahko izmuznil, njim pa se ni pustil prijeti (priden!). Ker sem šla jaz med tem v hišo, je bil pes dejansko zunaj brez nadzora. Na srečo sem pogledala ven in videla revčka, da čaka pred našo ograjo.

No kasneje je prispela policija, blazno naduta in poštirkana mladec in mladenka. Jaz sem jih povabila noter, ker nisem hotela, da sosedje poslušajo, moji psi pa so jima skakali po zlikanih hlačah, da sta bila vsa živčna (prav jima je, moji psi lahko doma delajo kar hočejo, sem jih zanalašč pustila). Potem sem poslušala predavanje o bulmastifih in o mojem psu, kot ravno tako nevarnem, ki bi skoraj ogrozil sosedovo družino. No, sosedje niso imeli zaradi pasjega vdora na njihovo posest nobene škode (čudno). Ko sem pripomnila, da pes v bistvu ni bil čisto brez nadzora, saj sem tekla za njim in so mi ga sosedje odtujili, je policaj rekel, da so to MORALI storiti, da bi preprečili grozečo nevarnost (HALO, kdo je tu nor?).

Potem sem dalje poslušala pridigo, ki sem jo vsake toliko korigirala s pravilnimi podatki o kaznih zaradi spuščenega psa (policista nista imela pojma in sta se samo duvala), se tisočkrat opravičila, zmolila ene par očenašev, nakar sem poslušala še tisto narodno: "tokrat smo vas samo opomnili, prihodnjič boste za tak ali podoben prekršek plačali kazen....", pa sta modra angela šla novim zmagam naproti.

Na VURS sem dala prijavo že dvakrat in dobila v tretje odgovor, da bom sama plčala kazen, mislim, da je bilo to 500 eurov, ker dajem lažne prijave. sem pa slišala od prijateljice, da inšpektor, ki je pristojen za to dela popolnoma isto, tako da bo še težje kaj dokazat. Bom pa poizkusila pridobiti slikovne dokaze.

O joj, kako pokvarjeno vse skup. Res probaj kako sliko nardit, če imaš pa video na fotoaparatu pa še posnet, da res ni nikogar zraven psov, pa da se večkrat naredi.

Kaj pa ta fora, da bi se jih ulovilo (če se jih da) in se jih odpelje v zavetišče češ, da sta bila najdena brez lastnika. Potem pa da vidimo koliko časa bo pripravljen hodit po pse v zavetišče in plačevati stroške.
Ne moreš verjeti kaj vse danes delajo veze, za

Vam je že kaj uspelo?

Uspelo mi je narediti nekaj fotografij ampak niso ravno najboljše, se jima moram bolj približati. Rada pa bi tudi naredila posnetke nekaj dni povrsti, da bo res jasno, da se to ponavlja.

Ne vem če je prava tema ampak ali prijave napada psa, kjer ni prišlo do ugriza na policiji sploh jemljejo resno?
Jaz se še zdaj tresem od jutranjega sprehoda kaj bi lahko bilo, če ne bi imela sreče in sva 2 poskušala obvladati psa, ki je napadal dokler lastniki niso posredovali.

Imajo ga sicer vedno za visoko ograjo, tokrat pa so ravno ko sva šla midva mimo z našim na sprehod odprli in hoteli it z avtom vn, pes pa nezavarovan. Naš je bil na kratkem fleksiju. Pregledala sem ga celega, mislim da mu fizično nič ni.

tole je sicer že starejše me pa zanima ali ste to uredili, ker to je pa katastrofa.

Bom malo obudil tole temo...
Sienna je bila do pred kratkim na sprehodih bolj ali manj ves čas spuščena. Uboga, avtomobilov se pazi (sicer se nikoli ne sprehajava po prometnih ulicah), oddalji ali zaostane po par metrov, pa me počaka, če je spredaj, ali pa pohiti za menoj, če je za mano. Edini "problem" so nepoznani psi večjih pasem, ki se jih še vedno boji in to pokaže tako, da nanje renči in laja in se zaganja proti njim. Vse je nekakšna mešanica želje po igri in strahu, sicer ji stopi na hrbtu dlaka pokonci, hkrati pa ponavadi maha z repom. Nikoli ne pokaže zob. Z nikomer še nisva imela problemov zaradi tega, dokler se nisva dvakrat srečala s fantom, ki je na povodcu sprehajal dobermana. Eno uro po najinem drugem srečanju me je na domu obiskal policaj, da me je fant prijavil, da sem sprehajal psa, ki ni bil na povodcu. Nisem tajil, s fantom se poznamo, tako, da je moje podatke že imel, dal sem mu še Siennin potni list, da si je zapisal št. čipa, prevril, če je bila cepljena,...
Po par dneh sem dobil obvestilo naj napišem svojo izjavo o dogodku kar sem tudi storil.
V soboto sem dobil odločbo o prekršku s kaznijo 200 EUR + 40 EUR sodne takse. Vse lepo in prav, ampak...... v odločbi je bilo napisano tudi, da se je Sienna pognala proti njegovemu psu in ga hotela ugrizniti in, da je on komaj preprečil, da se psa nista stepla...... in še......., da je še parkrat pogledal za menoj in jaz psičke še vedno nisem pripel. Vse te trditve niso resnične, policaj pa mi tega sploh ni omenil, tako, da se jaz glede teh obtožb v svoji izjavi sploh nisem mogel braniti.
Pritožil se ne bi, ker kazen bi ostala tako enaka, izgubil pa bi možnost plačila polovice zneska; bi jim pa rad postavil vprašanje zakaj mi policaj ni povedal vseh obtožb, oziroma kako se lahko izjava prijavitelja, da je psička hotela ugrizniti njegovega psa šteje kot dokaz, saj on ne pozna moje psičke in ne ve kako reagira kadar hoče ugrizniti (tudi jaz ne vem), oziroma ni strokovnjak za vedenje psov, da bi to lahko razbral. Ali mi policija mora odgovoriti, če ne gre za pritožbo, oziroma ali mislite, da je glede na to, da sem prekršek res storil bolje, da vse skupaj pustim pri miru. Hvala!

Zakon pravi, da mora biti pes na javnih površinah na povodcu (izjeme sicer menda so, vendar po napisanem tvoj primer ne spada mednje). Nima smisla, da podaš pritožbo, ker si dejansko kršil zakon.

Ne, saj se nisem mislil pritožit, vem, da sem kršil zakon, rad bi samo njihovo razlago zakaj sem za celotno obtožnico izvedel šele iz sodbe, ker vedno, ko vidim na tistem papirju napisano, da ga je Sienna hotela ugriznit postanem slabe volje.

Ma pusti stat, res ni vredno časa in živcev, pa nehaj gledat tisti kos papirja, ti bo lažje

Saj verjetno imaš prav.......bom prej pozabil.

Edini "problem" so nepoznani psi večjih pasem, ki se jih še vedno boji in to pokaže tako, da nanje renči in laja in se zaganja proti njim.

A v tem primeru je bilo tudi tako?

Ja, tudi tokrat je bilo tako.

Bov odločbi je bilo napisano tudi, da se je Sienna pognala proti njegovemu psu in ga hotela ugrizniti in, da je on komaj preprečil, da se psa nista stepla...... in še......., da je še parkrat pogledal za menoj in jaz psičke še vedno nisem pripel. Vse te trditve niso resnične,

Kaj pa potem ni resničnega v tem?

Stvar - zaganjanje - je nevarno za psa in za druge udeležence v "postopku". Predvidevam, da je psička manjše rasti, vendar ji to ne daje pravice takega obnašanja in na tebi je, da to preprečiš. Če bi se moj 50 kilski zaganjal na sprehodih v ljudi in pse, ker se jih recimo boji, me nihče ne bi lepo gledal (pa se je, in prvo kar sem vedno naredila je bilo iskreno opravičilo, in delanje na tem da do takih dogodkov ne prihaja). In obratno, če se gre v njega zaganjat en mičken kuža, ne morem obljubit da mu ne bo poknalo in ga bo stresel, kar pa seveda prinese posledice za mene in mojega psa, ne pa za lastnika spuščenega tamaučka.

Si pa kazen dobil le za spuščenega psa, tko da ni panike.