Skrajni čas, da se malo javimo
včeraj je bilo dve leti, odkar je Rega prišla domov, Čili pa je na svojem dobrega pol leta. Čez dan se preganjata, mlatita in na vse možne načine provocirata ena drugo, ko je čas za spanje pa se imata najraje in ponavadi spita stisnjeni. Obvezno redno krajšanje krempljev, drugače Rega precej hitro faše kakšno prasko. Novost je to, da se zadnje čase tudi Rega pusti do neke mere česati, preden začne grozljivo vreščat. Drugače nobenih komplikacij, kavč je suh, nobene večje škode,sploh odkrat je Čili odkrila poanto praskalnika in nehala tabureje napadat, sedaj pa samo še obupno rada skače po pultu v kuhinji in po vseh možnih omarah, pa tudi če je omara do stropa, tako da morava fino pazit da ne pozabiva česa v njenem dosegu. Čili je bila pri trixi cimra z Levčkom, strokovnjakom za odpiranje nezaklenjenih vrat, pri nama pa je Reglja tista, ki skače po kljukah dokler ne pride na drugo stran.
Nekaj slik, da nadoknadiva za nazaj.
Še enkrat pa hvala trixi, za pomoč pri lovljenju vaških divjačk.
po izkušnjah s plačanim zavetiščem za lov prostoživečk, postaneš še bolj vesel, da sta Rega&Čili prišli v prave roke pred prihodom domov