Nemo in Dory

Nemo se je pridružil FIP bojevnikom. Preiskave niso in niso pokazale nič oprijemljivega, a vseeno v ozadju ves čas sumljivo kazale na možnost suhega FIPa. Povezali smo se s FIP Warriors in prejšnji teden začeli z zdravljenjem, da vidimo, kakšen bo odziv.

Upamo, da smo na pravi poti, da se Nemo končno izvije iz tega zoprnega in predolgo trajajočega primeža. Kakšna dobra misel proti Gorenjski bo zelo dobrodošla.

Bojevnik Nemo:

Dajmo Nemo

Držimo pesti

Po dolgem času se javljamo. Žal ne vsi ... Januarja smo z Dory ostali sami, saj smo se po dolgi bolezni morali posloviti od našega zlatega Nemota. Dolgo časa smo raziskovali in iskali vzrok težav, naredili vso mogočo diagnostiko, vmes celo šli čez celotno zdravljenje FIPa, ampak nič ni zaleglo. Kar lep čas smo vseeno z veliko truda uspeli vzdrževati težo in ohranjati kolikor toliko dobro počutje, a lani decembra je nenadoma prišlo do poslabšanja. Dokler je ohranjal voljo, smo dneve čim več preživljali skupaj in se crkljali (ter vsak dan odprli 10 različnih konzerv, da bi našli tisto, ki je tisti dan vsaj malo zadišala ), a na koncu telešček ni več zdržal in odpoved ledvičk je napredovala do te mere, da sva morala sprejeti najtežjo odločitev. Strašansko ga pogrešava, res je bil prekrasen muc, prava pojava, ki se usede globoko globoko v srce. Dodajam nekaj slikc za spomin.

V svojem elementu



V svojem najljubšem naročju



In pa na svojem priljubljenem mestu, kjer je skoraj do zadnjega dne lovil sončne žarke.



Dory je na srečo vse spremembe režima in posvečanja več pozornosti bolniku prenašala brez težav. Je zelo samostojna muca, mačja kraljica, ki je vedno največ dala na polne posodice. Ker z Nemom nikoli nista bila bestiča, je tudi njegov odhod ni kaj dosti zmedel. Če sva si vedno želela, da bi bila kot cimra bolj povezana, je pa v tej težki situaciji bilo zaradi tega vsaj malo lažje.

Gospa sedaj kraljujejo v stanovanju.



Ampak. Če je Dory čisto zadovoljna kot edinka, pa midva čutiva, da je v našem domu dovolj prostora in ljubezni za še kakšen mačji repek. Ideja zori, pogovori o tem so vedno pogostejši in morda v Mačji hiši v bližnji prihodnosti pozvoni telefon. Bomo videli ...

Sožalje za Nemota
Dovolim si napisati manjši in zagotovo ne najbolj simpatični nasvet, ker sem skozi taka in podobna obdobja šla že nekajkrat: ne se prenagliti s posvojitvijo druge muce, ker ni nujno, da bo Dory z mačjo družbo srečna.
Pri nas smo septembra lani ostali brez mačjega fanta, ostala je punca, ki je še danes mačja edinka (ima sicer pasjo družbo, a to ne šteje najbolj) in na moje veliko presenečenje je izjemno zadovoljna, spokojna in seveda kraljica Tokrat sem se prvič odločila, da bom imela muco edinko in odločila sem se pravilno.
Če bi se odločala brez njene dobrobiti v mislih, bi že takoj po Dodotovi smrti ponovno posvajala, a Lilli in njen mir sta pomembnejša od mojih želja.
Ne pravim, da gre za zlato pravilo, a upoštevaje dejstvo, da so mačke v osnovi samotarke...

Sožalje ob izgubi ljubljenega Nemota.

Sožalje ob izgubi.

Oh, sožalje tudi od nas vseh.

Sladko spančkaj, Nemo.

Hvala vsem za izrečena sožalja.

@moksa, hvala tudi za nasvet. Morda marsikomu res ne bi bil simpatičen, je pa zagotovo na mestu, saj verjamem, da lahko hitro pride do prehitrih odločitev. Vsekakor bova naredila tako, da bo tudi Dory OK. Res ji nič ne manjka kot edinki, najbrž tudi zato, ker je res izredno nezahtevna muca. Ker ni naročna in ne išče najine stalne pozornosti jaz mislim da ne bi imela nobenih težav, normalno in brez stresa je sobivala tudi Nemotom - je bila celo bolj dominantna, čeprav je prišla druga k hiši.

Jasno pa bi, če se odločiva za posvojitev, izbrala primernega muca za naše gospodinjstvo in se posvetovala z Mačjo hišo.