Pomagamo živalim

Prejšnji teden je imel Otto pustolovščino svojega življenja. Pri prenavljanju kuhinje smo kuhinjska vrata prislonili na hodnik. Eno jutro se je zgleda odkradel na hodnik, ko sem še zadnje stvari za službo pobirala in očitno je stal za prislonjenimi vrati, ko sem odšla, ker bi ga sicer videla. Ko sem prišla domov, sta bila oba soseda zunaj in vzklikneta: No pa je le prišla., pred vrati pa vidim eno gmoto, sem mislila da so prinesli paket z mačjo hrano. Ampak je bil paket Otto, zagrajen z ene strani s pleteno mačjo košarico od sosedove muce in na drugi strani z desko, da se je malo bolj varnega počutil pred zaprtimi vrati. Soseda sta rekla, da se je zelo jokal, ko sem šla, pa sta ga odnesla k sebi. Pri njih je bil tako prestrašen, da sta ga raje zagradila pred vrati. Sedaj zbeži daleč not v dnevno sobo, ko se vhodna vrata odprejo .

Uf, samo da se je dobro končalo. Pa ne računat s tem, da se je česa naučil.

uf...tole se je pa odlično končalo!
Bravo, Otto, da si takole lepo počakal na Svojo!

uf tole pa je bila pustolovščina. Samo na srečo se je dobr končala.

Otto, kdaj te bodo tvoji kej pokazal spet?

Otto zjutraj, ko ga gazdarica zbudi, ker gre v službo. Tak zaspanc je.

srček zaspan

Takole sem ga našla ob dveh zjutraj zraven sebe, morala sem ga slikat..

tale trebušček pa kliče po mečkanju

Otek pozdravlja in pošilja par svojih slikic.

Uživač!