Pomagamo živalim

Žal moram sporočit, da moje ljube Ite ni več. Je umrčkala na mizi pri dežurnem veterinarju v Lescah (srčen človek še in še).

Moja zlata Ita rita je bila po dolgem času zaprta nekje dva dni, se je trudila in trudila, pa če je šlo kaj ven, je bil en trd bobek, sicer je pa od napora itak bruhala. Jedla je sicer normalno, pila tudi. V petek sem se odločila, da jo peljem na klistiranje (kar ji je v preteklosti že pomagalo dvakrat, trikrat). Ob treh popoldan sva prišli tja, ji je dal pomirjevalo, rekel mi je, naj pridem okrog šestih in tako sem res prišla. Je rekel, da je šlo ogromno ven, menda vse, da naj ji k briketom od zdaj naprej vmešam kuhano bučko, ki menda pomaga pri prebavi, dal je antibiotike in to je to. Ko sem Ito dobila, je še spala, ko sva prišli domov, je že mičken gledala.

Potem sem šla v trgovino, eno uro kasneje sem prišla domov, sem našla bruhico - slino, pomešano z malce krvi, pa v drekcu je bila kri (to dejstvo mi ni bilo tako zasrkbljujoče, glede na to, da je bila ravnokar na klistiranju.

Ko sem jo našla v zgornjem nadstropju, se je slinila, kar je za "zadetke" menda normalno, pa bila je nepremična. Šla je sicer sama iz transporterja ven, pa po stopnicah gor, to je pa v bistvu to.
Sem klicala potem nazaj na veterino, ampak so imeli nedosegljivo, čeprav naj bi dežurstvo opravljali, zato sem poklicala na dežurno številko, ki je objavljena na strani ene izmed vet. ambulant. Je veterinar rekel, da je kri do neke mere normalna in da če ni bila izbruhana samo kri, da mi ni treba skrbet. Glede zaspanosti je rekel, da na določena pomirjevala ne smejo dat protiučinka, torej injekcije za bujenje, da bo pa učinek zadetosti izzvenel najkasneje v roku 24 ur.
No, zjutraj me je možakar iz veterine, kjer je Ita bila, klical nazaj, ko je videl neodgovorjen klic. Sem mu rekla, da Ita še zdaj ni prišla k sebi, pa je rekel, naj jo takoj pripeljem nazaj, da vidi, kako in kaj.
Ji je dal antibiotik pod kožo in 20 ml fiziološke. Rekel mi je, da ni šel drekec sam od sebe ven, da je moral z inštrumenti ven vlečt, da je pa lahko Ita zaspana in omotična, torej taka, kakršna je, še par dni. Temu sem slepo verjela.

Do včeraj, torej do nedelje, se stanje ni spremenilo. Dala sem ji antibiotik, malo paštetke pomešane z vodo po brizgi, ampak goltala skoraj da ni, pila pa tudi sama od sebe ni, zato sem ji močila gobček, da bi dobila vsaj malo vode.

Ko se je zavlekla v mačji tunel, sem jo čez uro ali dve hotela povleči ven, da bi ji dala še malo hrane, pa sem že ob samem pogledu nanjo mislila, da je mrtva. Ko sem jo potegnila ven, je doživela neke vrste napad, tresla se je cela. Zato sem takoj klicala dežurnega veterinarja, ki mi je svetoval, naj se najprej pomenim s svojim veterinarjem, torej s tem, ki je delal klistiranje. Tako sem tudi naredila in ta je rekel, naj jo pripeljem zjutraj ob osmih, ker da laboratorij ponoči ne dela in da nima tam z Ito kaj počet ... razočarana, jezna in še kaj sem klicala še dežurnega v Ljubljano, kjer so mi rekli, da kaj več od infuzije ne bi mogli naredit, zato sem klicala potem še prvotnega dežurnega, torej za GOrenjsko. Je bil začuden nad odzivom "mojega" veterinarja in rekel, da se dobimo opolnoči v Lescah na kliniki ... no, na kliniko smo se prišli samo poslovit izbruhala je antibiotik (kar se je videlo po barvi) in je zaspančkala. Ji je želel dat infuzijo, ampak ni več pomagalo.

In tako je zdaj ni. Bo narejena obdukcija oziroma sekcija, da bom jaz pomirjena, da sem naredila vse, kar je bilo v moji moči. Pa čeprav verjetno nisem. Krivim se fejst, lahko me krivite tudi ve, ni problema, vam ne bom zamerila. Mi je žal, da sem jo peljala na to veterino, ampak kako naj bi vedela, da bo šel en rutinski poseg tako v maloro ... mislim, predvidevam, da je krivo nekaj pri tem posegu, ker prej je bila normalna, prijazna, vesela, živa, zdrava. Pač moja Ita, taka kot jo poznamo vsi, ki smo imeli stik z njo. Vem, da se zapleti dogajajo, mi je jasno, ampak ... ne vem, res ne vem, kako naj si razlagam tole.

V glavnem, ena "zdrava" fotografija moje ljube Ite.



Ljubica, oprosti.

Ojoj, grozno. Sožalje, jagodka85. Pa ne si očitat, jaz ti zagotovo ne.

Sožalje Ita, ljubica ❤

.

Kako mi je hudo. Spančkaj, Ita, tebi, Jagodka, pa sožalje.

Žal mi je.

Sožalje in objem, drži se....

Ita, mirno spančkaj . Jagodka, sožalje

Ita, srčica, tako živo te imam v spominu, kako si bucala in se cartala, ko si bila pri nas na počitnicah
Iskreno sožalje, jagodka Pa prosim, ne obtožuj se, nimaš nobenega razloga za to

Sožalje jagodka in ne očitaj si, ti si vse naredila prav.

jagodka, iskreno sožalje. Včasih se stvari tako zložijo, da se kljub vsem prizadevanjem zgodi najslabše. Slaba tolažba, vem, ampak ne očitaj si.

Oh jagodka, kako zelo te razumem
Vse, kar si naredila, si naredila z najboljšimi nameni. Kot cats pravi, včasih se stvari tako zložijo. Vse je res, pa tudi to je res, da to lažje sprejmemo, ko se zgodi komu drugemu. Taki smo...
Draga Ita, mirno spančkaj, pa v lepšem svetu se stisni k mojemu Jakcu in vsem ostalim našim pikcem, ki bodo ostali vedno v naših srcih.
En velik objemž!

Žal mi je Ita lepo pančkaj.

Ita naj ti bo lepo med angelčki .

Sožalje Jagodka in vsem pri vas, pa da čimprej ne bo več tako hudo bolelo .

Iskreno sožalje, jagodka in ostali, ki ste jo imeli radi Objem!

Ita čudovita, ti pa uživaj na mavrici z ostalimi angelčki, svojimi in našimi

Sožalje vsem, ki ste bili - tako ali drugače - njeni.

Tako prijazna, vse je imela rada, nikogar se ni bala, k vsem je prišla v naročje, sploh k takim, ki kao ne marajo mačk ... vse je ovila okrog svojih tačk. Naša ljuba Ita

Hvala vsem, resnično. Bom počakala izvide obdukcije, potem bomo pa videli, kako in kaj. Res upam, da je vedela, da je ljubljena. Ah, naša Ita rita to popolno bitje na kratkih tačkah in z majhno glavico. Zdaj dela družbo Puhijo, pa z našo Ello se igrajo. Pa nič več je ne boli.

Jagodka, moje iskreno sožalje, taki nepričakovani odhodi so nekaj najhujšega, bolijo, zelo dolgo bolijo , Ita, ljubica, naj ti bo lepo za mavrico, med vsemi našimi srčki, ki bodo za vedno z nami

Danes sem prejela izvide obdukcije, katere mi je dr. Burja iz Lesc prijazno raztolmačil.

Ita je bila zdrava, vsi organi so normalno delovali, bili brez problemov.

Na črevesju je imela dve luknjici, ena v velikosti 3 mm, druga v velikosti 8x2 mm. Mi je razložil, da naj bi se iz teh dveh luknjic, predvsem iz zadnje, razlila neka tekočina, zaradi katere je potem prišlo do zastrupitve. Edina možna rešitev bi bila, če bi veterinar posumil na poškodovano črevesje in bi jo odprl ter luknjici zašil. Tako me je pa ta "strokovnjak" samo domov poslal, češ da je to normalno stanje, ki lahko traja do tri dni ...

Ita moja draga, oprosti. Iskreno mi je žal, da se je tako končalo in da sem zaupala napačnemu kvazi strokovnjaku. Oprosti, ker so na tebi delali obdukcijo, ampak sem res morala vedeti.

Zdaj si na drugi strani mavrice, brez bolečin in svobodna. Vsak dan mislim nate, pikica mala