Non in Safy na kavcu

Lepo, da ste se javili.
Nikolinčki se vidi, da je zelo suhcena.
Non je pa videti, kot en mladenič, zeloooo lep, z vsako dlakico na svojem mestu!

kakšno naključje...ravno včeraj sem ponovno brala tole temo in pomislila, da v sosednji občini žled očitno še ni popustil, ker se nič ne javljate....
ste končno le pokukali iz šotorišča, duše kosmate in nekosmate...
Gaya, ko opisuješ svoje življenje z Nikolinčko, mi je pa tako težko ...se spomnim na mojega Bučkota, muca, pozitivnega na aids in levkozo, za katerega so mi na veterini rekli, naj ga crkljam do onemoglosti in uživam z njim vsako minuto njegovega življenja, dokler še lahko...seveda sem ga...in odšel je tako nenadoma .... Močno upam, da bo Nikolina še lep čas s teboj, imejta se še naprej radi, pa z ostalim kosmatim razkošjem tudi...

Ooo, vas sem pa prav pogrešala, prav zares
Sami lepotci, itak....samo Nikolina se mi smili ubogica lepa korajžna

Vesela, da vidim obe lepi in dragoceni "nepremičnini". A Nikolinca dobiva kaj za rehidracijo (podkožno ali i/v občasno). Boli je verjetno res ne nič (dokler ne pride do nabiranja strupov in razjed), se pa spomnim moje Lizike, kako je hodila name ležat in se je samo crkljala. Smilita se mi in to obe, zelo.

Po dolgem času se javljamo. Imeli smo tezave in žalosti, pregrizli smo se skoznje, ni šlo brez izgub.

Non mi je pozno pozimi skoraj umrl, nehal je jesti, bruhal in kakal je kri. Mislila sem, da me bo pobralo od hudega, potrpezljivo mačje bitje pa je trpelo. Prvi veterinar žal ni bil dovolj opremljen za pravo diagnozo, zato sva po tednu neuspešnega zdravljenja odšla na kliniko dr. Tomažina, kjer so mulčka obdržali noter in je revica pretrpel vse mogoče preglede in teste ter končno dobil antibiotike, ki so prijeli. Veterinarju sem se dovolj zasmilila, da je mačku dodelil kletko za pse v svojem hospitalu in me dvakrat na dan obveščal o stanju, tudi čez vikend. Muc še vedno ni 100% OK, mimogrede pa so mu našli še kamne v mehurju in je na dieti, ki jo na srečo mara. Kmalu greva spet na kontrolo. Že ves ta čas živi v moji sobi, da vidim koliko je in pije in kako gre na vodo in blato. Seveda pa punce obiskuje, vsak dan sva vsaj nekaj ur v preostalih delih stanovanja in seveda na balkonu.

Umrla mi je moja Nike, borila se je čisto do zadnjega, prekrasno bitje je bila, zelo močna osebica. Po milostno injekcijo sem jo odpeljala, ko je bila že čisto brez moči. Moja PKD pozitivna mačka je živela 14 let, še tri dni pred koncem je skočila na omaro in žicala hrano. Ljubica moja. Minil je že čas od slovesa, a jo še vedno vsak dan iščem po stanovanju, neskončno mi manjka.

V spomin nanjo nekaj starih slik in ena zadnjih letošnjih, na balkonu, med lenarjenjem v Liyini in Nonovi družbi:









Safy je muhasta zverinica, potrebovala je 100 let, da se je sprostila, je pa še vedno ostra in zelo posesivna. Počasi se nehuje basati z briketi in vsak mesec izgubi kak gram, je pa še vedno pravi sodček, saj je majcena, tehta pa le pol kile manj kot Non (ki je presuh za moj okus). Kličemo jo Cicimici, ker je prelepa smotka in ji ime pristaja.



Ne glejte kako umazano je na balkonu, ves čas nekaj dežuje in je mraz, mačka po inšpekciji nista zadovoljna, menita, da letina ni kaj prida.



Zadnji dve fotki sta čisto sveži, posneti kako uro nazaj. Za Trixi, da bo videla, da sta bela kosmatinca OK. Itak, da se ve, da ju imam zelo rada. Je pa res, da imam Nona najrajšejše.

Matr, imeli smo gnilo poletje. Mačke in mene nonstop zebe.

Bodite zdravi!

iii, Gayini, končno ste se oglasili, večkrat se morate, ne nam skrivat svojih čudovitih kosmatinčkov... na Nikolinčko se pa ničkolikokrat spomnim, zvezdica med našimi zvezdicami. Radi se imejte še naprej, Non, ti se pa le pocajtaj, da ne boš mami delal sivih las ...(bom enkrat priletela v kontrolo, to pa ziher)

Nikolinčka uživaj med mačjimi angelčki
Fajn se stisnite, da ne bo zeblo, ker od letošnjega poletja pa res ni NČ

Lepo, da ste se javili, da spet vidimo mačje "nepremičnine" - še vedno prekrasni
Nikolinca se je pa tako kot vse naše mucke, za katere pride njihov čas, spremenila v prečudovit spomin. Ko mine najhujša bolečina, smo ponavadi hvaležni, da smo lahko živeli v njihovi bližini.

Žal mi je za Nikolino, kakšna prekrasna mačkica je bila zdaj pa je zvezdica, ki pazi na vse vas

Ko mine najhujša bolečina, smo ponavadi hvaležni, da smo lahko živeli v njihovi bližini.

točno to!!! Naj ostane le lep spomin brez bolečin

Drugače se pa res premalo javljate in kažete vso to lepoto saj vem, da bi jo najraje zadržala zase, a tudi mi bi jo večkrat občudovali
Non, bodi zdrav

Kavč za tri, zame pa le prostorček v kotu...

Srčki lepi.

Zaspančki prelepi

Prelepa kosmata simfonija

Pozdravljeni, vsi. Popolnoma osramočena javljam, da pri nas ni nobenih sprememb. V domu za ostarele mačke in človeke še kar lenarimo:

Čudoviti ste, krasne fotke lepih muckov, le veliko premalo jih pokažeš, da me potem pri objavi najprej zaskrbi, da ni kaj s kom narobe, glede na to, da niso več najmlajši.
Predlagam in prosim, da se večkrat javite in nas razveselite.

Zarad takih "sprememb" ni treba bit osramočeni, to je itak naravno stanje za mačke

Ja, srčki so v teh pozah res v enem od svojih naravnih stanj - mi vsi pa občudovalcih teh prekrasnih bitij, zato se veselim vaših pogostejših javljanj.

Kokice.

Joj so srčkani