Zakaj izključno notranje bivanje?

Naša zgodba je podobna. V prejšnjem stanovanju se mi je Jack izmuznil na stopnišče od bloka, zagrabila ga je panika. Pihal je in bežal, kot da me sploh ne prepozna. Najprej je oddivjal dol do kleti (jaz pa valjda za njim), potem me je dobesedno preskočil (pa sem stala ) in histerično spet tekel gor po stopnicah. Ko je končno pridirjal v četrto nadstropje pred prava vrata, je revež prav nesrečno čakal na predpražniku. Ko sem odprla vrata, je naravnost poletel v svojo ljubo košarico (ja, tisto premajhno ). Po tistem se vhodnim vratom ni nikoli približal, ko so bila odprta.

Še dobro da si ga našla.

Se spomnim moje, še ko smo bili v prejšnem bloku. Vedno jo je zanimalo kaj je v bloku in se mi je parkrat zmuznila. Ampak je vedno tekla gor, dokler ni do vrha prišla in ni mogla nikamor več. Me je pa vedno zafrkavala, ker se je vmes ustavla, ko sem prišla bližje jo je pa švignila gor.

Tudi v tem bloku se smuka okoli vrat, samo jo pa ne spustim niti predpražnika poduhat.

Nekaj me zanima, pa ne vem kje bi vprašala. Pravilnik o zaščiti hišnih živali, sprejet na polagi Zakona o zaščiti živali, v 4. členu navaja, da mora skrbnik živali med drugih zagotoviti tudi ukrepe, ki preprečijo pobeg živali. Glede na omenjeno, mi ni jasno, kako je mogoče, da ima toliko ljudi t.i. zunanjo-notranje muce. A tega sploh nihče ne preverja? Ali mogoče to sploh ne velja, in je to še en predpis v Sloveniji, ki je prazna črka na papirju?! Ker, če mačko spustiš na neograjen vrt, ji, tudi po najbolj kmečki logiki, ne zagotoviš nobenih ukrepov za preprečitev pobega.

No, jaz sem bila včasih na "drugem bregu" in se mi je tudi zdelo "mučenje" imeti mačko zaprto.ampak v 12 letih so mi pod avtom poginile 4 mačke (ni se za hvalit, vem). žal mi je za nazaj, nič ne morem spremenit, tako smo pač prej gledali na to : mačke so za zunaj, še posebej če ima hiša vrt. nikakor, da bi jih jemali kot "potrošno blago" v stilu ko povozi eno, se itak hitro najde drugo... vse so bile družinski člani in za vsako je bilo zelo hudo... 3 so doživele cca 2 leti, zadnji mačkon pa 9 let! ampak promet je vedno gostejši, tudi ulice spalnih naselij so zaparkirane in vedno bolj prometne.... žal je res postalo prenevarno in ni vredno tvegati.

muci pa so res različni, zdaj imam 2 in ena niti slučajno ne kaže potrebe po izhodu, je bolj srečna doma, en pa hodi ven 3krat na dan na povodcu kot kužati. in sam prosi, ko hoče ven in se z veseljem pusti prepasati....res hecno. ptiča sicer nobenega ne ujame z mano na drugem koncem flexija;) kar pa tudi ni taka škoda, naj živijo ptiči:))

verjetno je že fino, da jim ponudimo to možnost. če pa nismo pripravljeni, pa itak muc ne ve, kaj zamuja, ko je notri na varnem.... jaz nikoli več ne bom spustila mačka brez nadzora ven...ker v tem okolju nima šans, huje kot loterija slovenije....

tako da upam, da bosta z mano dokler ne bosta stara, veličasto okrogla in čisto umirjena (čez kakih 20 let:)). zdaj sta huligana. in za pojest lušna naenkrat. hm.

prosim prosim, naj čimprej čimveč ljudi ugotovi, da je treba pazit na muce. zdaj recimo vsak dan gledam povožene ježke:( je lih sezona....

venacava, !

Maša...če bi vsi ali vsaj velika večina njih spoštovali vsaj tisti člen, ki določa preprečevanje neželenih legel, bi bila jst (in kar nekaj ostalih porumašic, to se pa razume, aneda) več kot v devetih nebesih... Notranje - zunanje muce so in bodo, enako prostoživečke. Ene pač niso samo za na kavč, iz tega ali onega razloga.

Morda bi tisti, ki ne čutijo odgovornosti do svojih mačk, lahko vsaj čutili odgovornost do ljudi. Ne samo, da mačka povoziš, večina ljudi ob tem, ko jim skoči na cesto trzne, potegne na drugo stran ali se kakorkoli nagonsko umakne in lahko komot povzroči nesrečo in s tem izgubo tudi človeških življenj. Vsakodnevno se vozim v službo po zelo prometni cesti in nemalokrat mi skoči na cesto kakšen muc. Zaradi tega sem začela na določenih odcepih vozit počasneje od predpisov, ker si ne želim povzročit nesreče in če je le možnost ne želim povozit ničesar živega!

mogoče bo komu moja zgodba skoraj neverjetna, ampak... tako je pri nas

V Mačji hiši smo posvojili dva mucka Puhija in Lizzy... ker imamo ograjen vrt okoli hiše, sem rekla en dan, da bi mogoče poskusil, če bi bil maček malo zunaj seveda v prisotnosti mene, da je nadzor... Puhi je bil seveda preplašen in je tako samo sedel na terasi in opazoval, potem se mu je pridružila kdaj tudi Lizzy, v bistvu sta bila prosto zunaj, torej ne na povodcu, vendar nista šla dlje kot do konca terase in malo po travi. Po pol leta smo našli Mikija, eno revše s ceste, ki smo ga kar obdržali, ker je tak poseben mačkon Pri njemu sem imela večji strah ,da bi preskočil ograjo in zbežal, tako da smo bli prvič, ko je bil zunaj, kar malo na trnih in v pripravljenosti, če bi karkoli... In vendar nič... Trije mačkoni, ob lepem vremenu točno vedo, da gredo lahko ven na travo in se sprehajajo sem in tja, od ciprese do ciprese, malo na terasi, malo spet po travi in ne grejo nikamor... Ne morem verjet... nikamor... sedijo in opazujejo, se sončijo, senčijo, uživajo zunaj, vendar ne da bi kam šli. Ampak vedno, ko so zunaj, je nekdo od naju prisoten, niso nikoli brez nadzora, ampak samo niso na povodcih.
Zakaj je tako? Zakaj ne zbežijo ali pa preskočijo ograde? Ne vem... Očitno se tudi muce zavedajo, da jim je tle luštno, da imajo najboljšo hrano, najboljšo oskrbo, sobo s praskalniki takimi in drugačnimi, odlično nego in predvsem ogromno ljubezni Maček očitno že ve Če bi pa kdorkoli kdaj dobil kakšen priblisk, bi šli pa takoj na povodec

Evo moja zgodba, mogoče neverjetna, ampak tako je pri nas... če kdo ne verjame, naj pride na obisk

Če jaz ne težim, potem lahko tudi vsi ostali verjamejo, da so tvoji v tvojem okolju popolnoma varni. Neprodušna ograja, en stalno prisoten in vem, da če ne bi bila ti 100%, da je ok, ne bi šli nikoli več na tak način ven.

...vse je enkrat prvič...
...ko se ustaviš ob povoženem, nekoč čudovitem mačkonu, z okrvavljeno glavo in ti glas po telefonu naroči: "umakni ga s ceste!" , ter presliši tvoj "NE, TEGA PA NE MOREM!" ... ko se v popolnem lotiš ..... ti postane, zagotovo, 1000% jasno, zakaj IZKLJUČNO NOTRANJE BIVANJE !!!!!!!!!
IZJEMA, a res samo izjema, so zares nadzorovani izhodi na varno ograjen vrt ali s povodcem!!!!
"PO TOČI ZVONITI JE, ŽAL, PREPOZNO!"

Če ne gre ravno za čisto speštano mačje truplo ali vsaj očitno precej razkosano, se vedno splača (in je tudi naša dolžnost) ustaviti in preveriti, če je muc resnično mrtev, Najbolj siguren znak je ta, da je truplo že otrdelo.
Sem vedela, da boš zmogla preveriti, če je živ in umakniti ga, upam, da so ga higieniki že pobrali.

.... .... da le nikoli ne bo tistega " v drugo gre lažje!"...
...ko smo se vračali je še ležalo tam in sem zvečer poklicala, tak da upam, ja, da so ga že umaknili.
Vsa čast vam, ki to počnete večkrat. Naj vam ne zmanjka energije! Čim manj takih dogodkov!

Niti v drugo ni lažje, niti v petnajsto.

Meni pa je lažje. tavžentič sigurno kot prvič, razumsko znam izklopiti čustva in ne preveč v sebe tlačit.

Takole si mislim! Človek je udomačil mačko zato, da je lovila miši v hiši in v kašči in v hlevu. Ne zato, da bi lovila miši na polju, kot morajo to početi sedaj. Na polju živi mnogo drugih, divjih, živali, ki si tam iščejo hrano. Ker pa je človek imel škodljive glodalce tudi tam, kamor druge divje živali niso mogle, je moral tja pripeljati udomačeno žival, ki se ni bala živeti v neposrednem stiku s človekom. Kasneje je človek gradil boljša bivališča in shrambe, v katera glodalci več niso mogli, pa mačk ni več potreboval. Ker "brezdelnežev" ni hotel hraniti, jih je napodil nazaj ven, na polje, kjer domače živali nimajo kaj iskati, ker niso več prilagojene na tako življenje.

Tako se je pričel eksodus domače mačke, ki še kar traja....

Moram tudi jaz napisati kako vrstico...za mano je ogromno mačjih izkušenj, vse življenje sem živela na vasi v družbi raznovrstnih živali, ampak meni najljubše so bile in ostale mačke. stara mama jih je imela zunaj, čez dan so hodile tudi v hišo. Naj povem, da se mačke, ki so vse življenje živele zunaj ZELOOOO težko navadijo na notranje bivanje. Moram reči, da se dve moji mački nikoli nista. Sta sterilizirani, ampak to ni kaj dosti spremenilo. Ponoči spita sicer noter, ampak čez dan gresta na travnik lovit miši. srečo imamo, da je tam samo en sosed, ki ima prav tako rad živali in je glede tega marsikaj rešeno. Letos sem se preselila, s seboj sem vzela samo eno muco, ki je bila vajena hiše. ostali dve sta ostali pri moji materi, tako sem se odločila zaradi njunih divjih karakterjev. Odločitve ne obžalujem, čeprav bi ju raje videla tukaj, imata pa tam dnevno oskrbo, saj je mati že v penziji. Glede muce, ki sem ju vzela s seboj, pa sem imela velike pomisleke, bila je vajena življenja zunaj in znotraj, bala sem se, da mi bo odcepetala, da jo bo raztrgal pes, da se bo...tisoč strahov. Naj povem, da si še ene muce nisem mogla omisliti, ker je naša Muca Babi Lev+... štirinajst dni sem hodila za njo po šumi, spet smo se selili na kraj bogu za hrbtom, potem pa sem ugotovila, da se mi bo tako samo zmešalo. Muca je želela ven. Nesrečna je bila noter, pa naj bo kakor bo, jokala je. in sem jo spustila ven. In trpela, ker nisem vedela kako je z njo. Enostavno sem ji morala zaupati. Plot je takoj preskočila, ampak ko sem jo čez pol ure poklicala, je bila takoj pri meni. Počasi sva gradile to zaupanje, je pa res, da je do pol štirih, ko pridem iz službe, ne pustim zunaj. Ko pridem, pa ima do večera čas, da se nadiha zraka in prinese miš od zunaj. Tako vem, da ji lahko pomagam, da sem blizu, če se kaj zgodi. je pa žal tako, da je življenje nepredvidljivo, da tudi za otroka ne moreš vedeti, kakšne nevarnosti vse prežijo nanj, tudi če ga pustiš v varnih rokah vzgojiteljice, pa ga zaradi tega še ne boš zaprl v kletko, da ne bi videl grozot... To je vse na žalost del življenja. Je pa tako: OBSOJAM VSAKRŠNO ZNAŠANJE NAD ŽIVALMI ALI OTROKI, naj bom tu jasna. In kolikor se da, je treba enemu in drugemu omogočiti čimvarnejše življenje, ki pa naj bo zanj čimbolj kvalitetno. To pa je po mojem mnenju odvisno od mačke same, ker so vsi karakterji zase. To je zame odgovoren skrbnik, ki svojo žival dobro pozna in se trudi za njeno dobro v vseh pogledih. Žal se tu ne strinjam z belim ali črnim. Ampak to so samo moje izkušnje. Hvala, da sem jih smela deliti z vami.

ne da se mi, danes res ne. Zato bom rekla samo to: ne posplošuj - "se mačke,ki so vse življenje živele zunaj ZELOOOO težko navadijo na notranje bivanje" . Moram naši Miši povedat, da je popolnoma padla na tvoji teoriji .Aja, a si mislila mogoče prostoživečke? A samo nekatere izmed prostoživečk? Ali kaj?!
"Ogromno mačjih izkušenj"? Pa ponovno primerjanje mačk z otroci? A 2-letnega otroka boš pustila samega na cesto?!
Bom nehala, ker sem danes res slabe volje in bodo besede pre....karkoli že.
A lahko nehaš tudi ti, prosim? In prej kaj prebereš, karkoli na tem forumu?
A zakaj sem tečna? Ker sem se danes na 200-km dolgi poti 4-krat ustavila in nobenkrat ni bilo več pomoči,
samo krvave mačje palačinke v različnih stadijih speštanosti.
Evo, sem že nehala , zbrište me, če sem preveč sitna

hanamu, zakaj pa vaši mački ne ogradite vrta, da bi se lahko povsem varno gibala zunaj, bi bila pa še vedno pod nadzorom?

Ko že primerjamo z otroki: starši so po zakonu dolžni prvošolce spremljati v šolo in iz šole, otroci ne smejo hoditi sami. A primerjamo razumevanje, ki ga lahko ima o prometu, vzrokih in posledicah mačka in šestletnik?

In ko že primerjamo: zakaj je normalno in nujno, da morajo mačke same dirjati zunaj po cestah, ni pa tako normalno, če to počnejo psi, kunci, papige in morski prašički?

nisem svojega prispevka napisala zato, da bi se kregala z vami. napisala sem samo svoje mnenje in prosim, da tako kot jaz spoštujem vašega, bi se spodobilo da tudi vi. nisem si mislila, da so tudi na TEM forumu ljudje, ki sproščajo lastne vsakodnevne frustracije s tem, da s smeški in podobnimi čungalungami ponižujejo prisotne na forumu. Spoštujmo se, tudi če nismo istega mnenja.

Seveda spoštujemo mnenje, ampak tukaj se vsi zavzemamo za izključno notranje bivanje muc in da potem pride nekdo pisat na forum kako so njegove muce srečne in zdrave in oh in sploh uredu. Veš da če gradiš grad iz kart in potem pride nekdo mimo in ga z ritjo podre da se ti en mal in ipd.
Če pa kritik ne znaš sprejemat potem pač ne pišeš
To je pa moje mnenje

hanamu, zakaj pa vaši mački ne ogradite vrta, da bi se lahko povsem varno gibala zunaj, bi bila pa še vedno pod nadzorom?

Pa odgovor na tole vprašanje bi me/nas tudi zanimal