Notranji ali notranje-zunanji?

Obadva bosta počasi dve leti, lani sem ju že sprehajala sam bolj po malem in ni bilo problemov, čez zimo sta bila notri, zdaj se je pa šele začelo veselo.. V sobi imata en praskalnik ter par kartonastih škatel z luknjami, zabavata pa se tudi s plezanjem po policah, omarah ipd, razne okraske sem pač umaknila,v moji odsotnosti se lahko igrata še z žogicami in miškami. Imam dve zamreženi okni, vendar ju vseeno zaprem ko grem od doma, ker me v bistvu skrbi da bi se s kremplju kam zataknila in obvisela na mreži, poleg tega pride na balkon pogosto kak sosedov maček in mi ni ravno, da bi mi moje kaj okužil.
S perotom se igram toliko, da se zadihata torej ko jeziček ven gleda in sopeta ko psa, vendar res ne direkt pred spanjem,sploh ker ponavadi delam do ene polnoči in imata zaradi tega tudi hrano stalno na razpolago. sploh ker je Ziggy pri tasuhih in se bojim da bi se še bolj skrčil.
S čepkim mi ne bo ratal spat, mi stalno ven letijo. Sam po dveh, treh tednih (ne)spanja v sobi z njima pa sem ju pustila čisto pri miru da delata kar se jima sprdne, se ni stanje prav nič umirilo, edino lulala nista. No, niti ne vem kater lula in če oba lulata.. WC je pa en, bom postavila še drugega.

Ne. Smo vedno imeli urnik da smo zjutraj vstali in sta se šetala po bajti, da sem jaz porihtala ostalo žvad, potem smo šli za urco do dve ven, potem nazaj noter in šetnja po bajti, nato pa zaprla v sobo in šla delat. Če sem bila fraj pa še popoldne eno rundo in spuščena po bajti cel dan.

Tko da je v bisvtu bolje, da jih sploh nikoli ne vozim več ven? In v kolikem casu mislis da bi se stvari lahko vsaj malo umirile?

Kaj pa če bi skrajšala čas ko sta zunaj na 5-10 minut, potem jih pa pelješ notr, daš kakšen briket in se igraš z njima?

Jaz v bistvu nimam pametnega nasveta, vem da je od mačke do mačke odvisno... ampak moja Fergie, ki je bila več kot očitno vsaj delno zunanja predno so jo našli, sedaj po več kot letu življenja notr še vedno mijavka pred balkonom za ven. Ampak mijavka nežno, če vidi da je kdo od nas na balkonu, sicer je balkon sploh ne zanima. Pa jo nesem ven za par minut, je v mojem naročju, ko začne preveč lazit po meni greva notr. In ta doza je nekako dost za en dan. Je pa res da nimam zamreženega okna, sicer pomoje sploh ne bi bilo potrebe po tem, da jo ven nosim, ker ji pomoje samo veter paše.

Je pa ena stvar pri Fergie - zunaj ji je všeč pomoje zelo zaradi sonca. Obožuje sonce, bolj kot ostali dve. Zato cel dan v kuhinji preleži kjer je veliko sonca. A tvoja dva imata kak plac za ležat tako da sta lahko na soncu?

Kar se tiče pa nočnega norenja... Pri nas je ena celo noč lena in spi. Ena mislim da nekako vedno spi, je zelo neslišna. Tretja mula mora pa ponoči lulat/kakat nujno, pa seveda jest. Ker sicer joka in cvili. Če bi vrata od sobe zaprla bi pa praskala po njih. Tako da je sedaj tako, da za jest dobijo tist moment predno se uležem v posteljo za spat. Potem pustim vrata od spalnic odprta in grejo ponavadi takoj spat. V kolikor so razigrane jih ločim dokler se ne umirijo. Potem pa ponoči, proti jutri, tamala hoče jest in ji običajno dam malo, potem gre v wc razbijat, potem jo pa k mami zaprem v sobo, če ne da miru. In tam se potem počasi umiri in zaspi. Več ali manj je tako, so sicer dnevi ko je še posebaj "revca" in hoče več pozornosti, ampak jo počasi mineva pomoje.

Z mojim Cimetom se sprehajava na povodcu in oprsnici učasih, in m ni večjega učitka da se usedem z njim v travo in mu dam nekaj časa za ležanje v travi in žvečenje travnih bilk. Na fleksiju pa tudi vedno najde kakšno muho za preganjanje. Ampak je noter čisto priden. gleda ven skozi okno ampak ne mjavka.
Sem pa imela kolegico od katere muc je po parih sprehodih ratal nevzdržen. Podobno se je obnašal kot tvoj. Trajalo je skoraj dva meseca da je ugotovila da ga razganjajo hormoni ker ni bil kastriran. Takoj je šel lepo h veterinarju na kastracijo in so težave takoj prenehale. Par dni pa je bil spet nežen prijazen tih muc.
A sta tvoja dva kastrirana ali sterilizirana? Mogoče so razlog hormoni.

Jaz mojih nisem nikoli nikoli spuščala ven, sem pa imela z najstarejšim, ki je bil posvojenček iz ulice, velike težave da sem ga navadila na izključno notranje življenje. Več kot eno leto sem ga vsako noč zapirala v ločen prostor, ki je bil razen njegove posteljice brez pohištva in precej majhen, tako da mu ni preostalo nič drugega kot da se je prej ali slej umiril in iz čistega dolgčasa zaspal. Po kastraciji se je precej umiril in se je potem prej ali slej sprijaznil s tem, da se pač pri tej hiši ponoči spi, nori pa podnevi.

Več kot eno leto sem ga vsako noč zapirala v ločen prostor, ki je bil razen njegove posteljice brez pohištva in precej majhen, tako da mu ni preostalo nič drugega kot da se je prej ali slej umiril in iz čistega dolgčasa zaspal.

Sama sem razmišljala o bivalnem boksu, pač za psa xxl mer z dost malimi režami da maček ven ne pride, sam se mi zdi to že res una skrajna možnost in res upam, da do tega ne bo prišlo Se tako gre najbolj za to lulanje, vse ostalo že nekako z muko potrpim sam tu je pa res meja. In da mi zdaj recimo začneta še ko bi bila zraven v sobi mi ne preostane drugega kot da ju v boks fliknem.

Nika - a sta kastrirana/sterilizirana? Sm okrog povprašala pa so hormoni res precej pogost razlog za to "nujo" po izhodu iz hiše.

Če slučajno Nika ne bo več pisala - njena mačka sta že kar nekaj časa kastrirana.

Mi smo še vedno čisto živčni Ob sicer dokaj rednih zunanjih izhodih sta praktično ves preostal čas noter čisto uživčena in mi zgledata nekako tako kot medved v živalskem vrtu - nabijata kroge za brezveze, stalno mijavkata in zaspita šele nekako iz obupa ko uvidita, da res ne bo šlo drugače. Imata vse, od najboljše hrane do maksimalne pozornosti in mi je tako hudo, ker mi ne zgledata srečna in maksimalno zadovoljna. Ne vem, a je to zgolj subjektivna ocena, ker mi še mačja psihologija ni tako jasna kot pasja, sam men se prav smilita ker ne vem kaj še naj drugega naredim da jima bo ok na dolgi rok. lulata sicer ne več, na razbijanje sem se celo navadila in lahko spim zraven, sam kaj mi to nuca če se jima učke ne svetjo kot bi se po mojem morale. sicer mi verjetno tule nihče ne more kej konkretno pomagat, sam ven sem pa vseen morala dat..

Zunanji mačjak, če je možno?
Ali pa Feliway, če še nisi poskusila.

Mi smo še vedno čisto živčni Ob sicer dokaj rednih zunanjih izhodih sta praktično ves preostal čas noter čisto uživčena in mi zgledata nekako tako kot medved v živalskem vrtu - nabijata kroge za brezveze, stalno mijavkata in zaspita šele nekako iz obupa ko uvidita, da res ne bo šlo drugače. Imata vse, od najboljše hrane do maksimalne pozornosti in mi je tako hudo, ker mi ne zgledata srečna in maksimalno zadovoljna. Ne vem, a je to zgolj subjektivna ocena, ker mi še mačja psihologija ni tako jasna kot pasja, sam men se prav smilita ker ne vem kaj še naj drugega naredim da jima bo ok na dolgi rok. lulata sicer ne več, na razbijanje sem se celo navadila in lahko spim zraven, sam kaj mi to nuca če se jima učke ne svetjo kot bi se po mojem morale. sicer mi verjetno tule nihče ne more kej konkretno pomagat, sam ven sem pa vseen morala dat..

A v bistvu hočeš ti vsem dopovedat, kako so mačke notri pravzaprav nesrečne in kako trpiš, ker si "prisiljena" ju takole mučit? Ker v bistvu že sama praviš, da ti tule nihče ne more kej konkretno pomagat. Kaj pa če nastaviš kamero, ki bo 24/7 snemala njuno vedenje, pa bo morda potem lahko kdo, ki mu je mačja psihologija jasna, kakšno rekel. Ker verjetnost, da pri res redkih mačkih, ki pa jih res ni mogoče zadržat notri, pa še ti so po večini odrasli s "kariero" prostoživečih, imaš ti taka kar dva taka, je res majhna. In če se ne motim oba, ki sta v skrbništvo in posvojitev prišla kot mladiča? Mogoče pa si ti, glede na to, da praviš, da se na mačjo psihologijo ne spoznaš in da zastavljaš vprašanja na forumu, kjer sama ugotavljaš kar v naprej, da ti verjetno nihče ne bo znal pomagat, povsem neprimerna skrbnica?

povsem neprimerna skrbnica?

To je ena stvar,
provokatorka je druga stvar,
pa še tretja stvar je zelo možna, saj se vam sanja katera je to, a ne?

Nika, v Ziggy-evi temi je vse to že "obdelano". Če pa se ti zdi, da zadeve ne obvladuješ več, ponudba, da pride Ziggy nazaj k meni, še vedno velja.

Bom dodala eno primero: imaš pse, ki so popolnoma nevzgojeni, predebeli, nevajeni sobne čistoče ... ker njihovim skrbnikom "srce ne da", da bi jih vzgajali, da bi jim "odrekli" neprimerno hrano od mize, za katero prosijo s tistimi lačnimi, vlažnimi očkami in tihim piskanjem, da bi jim vzeli plenične podloge s tal in jih naučili hoditi ven, ker ... ne vem že kaj. Potem imaš ljudi, katerih psi prosto dirjajo naokoli po vasi ali mestu, ker so ti prepričani, da pes na povodcu trpi, ne samo to, pes potrebuje prosto pohajkovanje brez nadzora človeka.

In zelo podobno velja tudi za mačke.

Potrebno je postaviti jasna pravila in se jih držati. Mački niso neumni. Imaš mačke, ki neprestano "jokajo" od lakote. Zakaj? Ker so jih uspeli skrbniki navaditi, da mijavkanje pomeni, da bo prej ali slej kaj padlo v skledo. Če sta mačka npr. povezala, da živčno kroženje po stanovanju rezultira v odhodu ven, potem to seveda počneta.

Prvi korak bi bila vzpostavitev pravil, ki bodo mačkom jasna in razumljiva, drugi prostorska reorganizacija, t. i. obogatitev prostora.

Ne morem, da ne bi. Moja starša imata hišo na vasi. Tako se zgodi, da vedno kakšen prostoživeček zaide k njima; v zadnjih osmih letih kar 5 takih - to so večinoma odrasli samci, navajeni zunanjega življenja in svobode, med njimi je samo ena samička. Neverjetno je to, da *vedno* v nekaj mesecih *brez* prisile postanejo notranji muci - po kastraciji, jasno, še toliko lažje. Še več, zdi se, kot da so ravno zato prišli k njima. Zgolj žalostno naključje je, da so zdaj samo še trije - dva sta bila bolna in čez nekaj (notranjih) let bila uspavana.

Zate ne vem, Nika. Vendar jaz sem potrebovala kar 5 (PET!!) svojih ljubljenih mucov, ki sem jih našla na cesti ali železnici, povožene, izmaličene (oz. ena je bila zastrupljena), da sem spregledala, da to ne gre več. Petkrat se mi je do konca zlomilo srce; zadnjič, petič, pri mojem dragem Gerču, za vedno, in to je bila šola za vse življenje. Želim ti, da jih ti ne boš potrebovala toliko. V tvoje in njihovo dobro.

Pa seveda - vedno je možnost mačkom omogočiti tudi varno zunanje gibanje po želji (mačjak, mačjetesna ograja, zamrežen balkon/terasa), sploh če imaš vrt okoli hiše.

Jaz se ne bi strinjal, da ti nihče ne more pomagati. Tu so ljudje, ki so skrbeli že za xyz muc z zelo različnimi karakterji in najbrž dostikrat pridejo v situacijo, ko se morajo za nekaj odločit in imajo izkušnje. Problem je (brez zamere) v tem, da imaš ti v bistvu že izkristalizirano mnenje kaj je narobe in kakšna je rešitev in boš kakršenkoli drugačen nasvet (na svoj značilen način) poteptala. Ljudje pač nimajo ne časa, ne živcev, da bi se ukvarjali z nečim kar je že vnaprej obsojeno na propad.

A pa se skoz dereta?

Ker naša najmlajša attention who*e velikokrat hodi naokoli, se drgne v predmete in cvili. Tko jokavo cvili. Ampak meni to ni dretje v smislu da ona trpi, ker ne trpi, niti nič posebnega noče razen ekstra pozornost ali pa ekstra briket, čeprav so že v skledi ali pa bi se igrala... včasih pa nič noče. V bistvu je pa tko, da nihče ne skoči takoj na njen klic, takrat ko vemo, da ima vse kar rabi in da se je in bo igrala... Če recimo vemo "u, jedle so pa res 2-3 ure nazaj" jim pa damo malo za jest, pa vse jejo takrat, pa je spet dobro.

Meje rada tudi ponoči testira, za takrat je vodna šprica, pa vem da bo tudi to nehala počet.

Je pa tko kot je Skuiki rekla - mačke povezujejo stvari med sabo - če se derem dobim to pa to, če praskam po vratih se ta magično odprejo... če zvoni budilka dobim za jest

Ne bom se spuščala v to, ali gre za provokacijo ali ne. Vseeno prosim, dobro premisli, kaj delaš.
Tole z dretjem in jamranjem poznamo tudi pri nas in se zadnje čase samo stopnjuje. Pa niti pomislim ne, da bi mogoče kdo hotel ven. Najprej je z izsiljevalskimi triki začela staroselka, jasno sem nekaj časa padala na to, da je boga reva in sem ji poskušala ustrežt čisto v vsem, kar zdaj drago plačujem, ker je ratala čisto nemogoča. Praktično cel, ampak res cel dan nekaj hoče od mene. Zdaj se je pa kar naenkrat teh štosov navadil tudi mirni in pohlevni bučman. Spuščata pa take glasove, da bi se ju še kamen usmilil. Ampak to je samo preiskušanje limitov. Ker to počneta samo, kadar sem jaz doma. Če sta sama z možem nimata nobenih problemov. Zdrava sta, sita sta, imata ves luksuz in vso pozornost...
In tako kot jernejch imam tudi jaz eno tako izkušnjo iz preteklosti, ki me preganja dnevno že precej let. In nikoli si ne bom odpustila, da sem mucu, ki sem ga našla nekaj dni starega in ga uspela obdržat pri življenju (šele danes vem, kakšno srečo sem imela, da mi je to sploh uspelo), po nekaj mesecih notranjega življenja, s katerim je bil čisto zadovoljen, začela spuščat v "svobodo". Točno dva tedna jo je kao užival, potem pa... Še danes ga vidim pred očmi in vedno ga bom imela na vesti. Noro sem ga imela rada, pa sem ga pognala v smrt. Zaradi lastne nevednosti. Kakorkoli, časa zavrtet nazaj ne morem, lahko pa poskrbim, da se kaj takega ne ponovi.

Nisem brala cele teme, samo zadnjo stran. Mogoce se z mackom ne ukvarjas dovolj, vzemi eno igraco na vrvici in jo vleci, da se bo znorel do konca. Mogoce te cel dan ni ali pa si mu prevec dolgocasna v smislu, ce si ves cas za tv, racunalnikom... In je macek pac siten, ker mu je dolgcas in te tezko gleda, kako si pri miru.

... no vsaj naša je največkrat iz teh razlogov sitna, takrat, ko je sitna Če ji primanjkuje igre, če se po njenem ne ukvarjava dovolj z njo itd. Da bi se mi zdela nesrečna in brez iskrice v očeh...hmm..? Nikoli nisem pri svoji dobila takega občutka. Pridejo tudi leni dnevi, ko samo malo postopa naokrog in lenari, ampak tudi take so včasih