Pasemske mačke

Niti malo ne dvomim, da imaš oba enako rada .

Pasemske mačke in njihova vzreja ne poslabšujejo stanja zavrženih živali.

Oprosti, ampak to je tvoje stališče, ne pa znanstveno dokazano dejstvo. Pravzaprav nisem v prebranem našla še nobenega argumenta, ki bi me prepričal v to.
Po eni strani sem prepričana, če se izrazim ekonomsko, da gre v določeni meri za neelastično povpraševanje po mačkah. Kdor hoče imeti perzijko, bo imel perzijko in pika. Po drugi strani, je v določenem segmentu lastnikov delno elastično: nekdo bi sicer rad imel britanko, ker pa se zaveda situacije, pa bo raje posvojil zavrženo muco. Morda celo modro sivo, mogoče ne. V tem primeru vzreditelji že zmanjšujejo bazo posvojiteljev muck za zavržene.
Potem je pa tisti najslabši učinek: želja po imeti nekaj posebnega, "kao" siamko, "kao" perzijko etc. Ta aspekt je najslabši. Ker bi ljudje imeli posebno mačko, ne bi pa zanjo plačali polne cene, spodbujajo šteparski trg. Imamo tudi pri nas take, ki štepajo mačke po tekočem traku, ker je enkrat eno leglo imelo zavihana ušesa. Ali pa take, ki križajo s kakšnim šteparskim main coonom. Nisem prepričana, da so izključno vsi taki, ki kupijo tako mačko, neprimerni posvojitelji oz. skrbniki mačk, zato si ne bi upala reči, da takšni šteparji ne poslabšujejo situacije. Pravzaprav jo, večina odgovornih vzrediteljev mladiče oddaja s/k (če niso pač izjemni primerki), šteparji pač ne. Po mojih izkušnjah s terena, so ljudje mnogo bolj nenaklonjeni sterilizacije dolgodlake mačke ali na siamko poštrihane, kot pa navadne tigre. Še slabše, včasih celo v zavetiščih. S tega vidika, da reja pasemskih mačk potegne s sabo še vso šteparsko sceno (tudi pasemski rejci, ki niso najbolj odgovorni, zame spadajo v kategorijo šteparjev), te mačke pa pogosto kotijo mladiče, ki ostajajo na cesti ali pa so zavržene, pa reja postane moralno hudo sporna zadeva. Zato je zame zgoraj citirana izjava prekleto vprašljiva oz. po mojem mnenju ne drži. Ima pa vsak lahko svoje mnenje, seveda.

ne vem. nisem strokovnjak za značajske lastnosti psov ali mačk, nekaj malega o tem pa vem. tako zelo veliko govora je o tem, da so lahko psi nevarni, če so te ali one pasme, da je lahko karakter celo pri istem leglu zelo drugačen, da me argument značaja pasemske mačke ali psa pač ne prepriča. enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je. morda res brcam v temo, vendar mi je ta argument podoben argumentu, da so črnci bolj npr. glasni kot belci - in seveda, da to izvira iz njihove rase in ne družbenega okolja, v katerem so zrasli. dejstvo je, da okolje, v katerem odrasteš, zelo vpliva na tvoj karakter. dvomim, da je pri živalih tako zelo drugače.

sama nisem pristaš ne pasemskih mačk ne psov ne drugih živali. menim, da gre za igranje z naravo, pri čemer se že poznajo posledice zaradi genetsko čistih pasem - težave s kolki pri tej pasmi, težave z dihali pri oni ipd. in to zato, ker je človek tako zelo pomemben, da mora imeti točno 25cm visokega psa, črno bele barve z 13,5 cm dolgim repom in napol povešenimi ušesi. whatever. in zato je sprejeta evropska zakonodaja, ki zapoveduje, da morajo biti npr. kumarice ravne, brez grb, banane brez flekov ipd. ker človek hoče gospodovati naravi tudi takrat, ko njegova eksistenca ni odvisna od tega... verjamem, da imam predsodke, in da morda delam komu krivico, ampak zame je stereotip imetnika pasemskega mačka/psa nekdo, ki ni našel vrednot kje drugod. in jih pač rabi nadoknaditi s premikajočo se skulpturo teinte barve, velikosti in oblike. seveda ni vedno tako in verjamem, da ima nekdo enako rad mešančka in pasemsko žival, ki jo poseduje, vendar se mi vsekakor vedno postavi vprašanje - zakaj za vraga je bilo treba kupiti rodovniško overjeno žival? v čem je fora? v značaju? I don't buy it! V izgledu? prav, ampak zame je to človeški napuh. pa recimo bobu vsaj bob in se nehajmo pretvarjat, da gre za kaj drugega.

ne vem. nisem strokovnjak za značajske lastnosti psov ali mačk, nekaj malega o tem pa vem. tako zelo veliko govora je o tem, da so lahko psi nevarni, če so te ali one pasme, da je lahko karakter celo pri istem leglu zelo drugačen, da me argument značaja pasemske mačke ali psa pač ne prepriča. enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je. morda res brcam v temo, vendar mi je ta argument podoben argumentu, da so črnci bolj npr. glasni kot belci - in seveda, da to izvira iz njihove rase in ne družbenega okolja, v katerem so zrasli. dejstvo je, da okolje, v katerem odrasteš, zelo vpliva na tvoj karakter. dvomim, da je pri živalih tako zelo drugače.

Bistvo pasemskega parjenja je ravno v ohranjanju zaželenih pasemskih vizualnih in karakternih značilnosti. Seveda se ve, da nekateri vzreditelji tisti karakterni del z veseljem zanemarijo za doseganje dobrih rezultatov na razstavah. Ampak načeloma bi se pri parjenju moralo upoštevati oboje in parilo med sabo predvsem tiste predstavnike pasme, ki kar se da najbolj ustrezajo standardu pasme. Po mojih (osebnih) izkušnjah je pa tako, da se pri psih še kakor toliko da predvideti karakter glede na pasmo, pri mačkah malo manj, so veliko bolj individualne. Ampak do neke mere pa to še velja, imo, ne vem, jaz osebno tega ravno s predsodki do posameznih ras ne bi primerjala, ker je to po moje nekaj čisto drugega, ravno zato, ker gre (oz. naj bi šlo) pri pasemskih živalih za namerno parjenje živali, ki imajo značilnosti, ki ustrezajo posamezni pasmi, med seboj. Je pa tudi res, spet po mojem mnenju, da se pri mačkah ljudje ob nakupu pasemske mačke veliko bolj radi upirajo le na zunanjost kot na karakterne lastnosti.

Tudi z nabavo pasemske mačke ne dobiš vedno željenega karakterja ali točno takega, ki ga posamezne pasme predpisujeje kot standard, kar je pa čisto logično, saj so mačke živa bitja vsaka z svojo lastno osebnostjo in čisto svojim neponovljivim karakterjem (niso avtomobili, kjer dobiš točno to, kar je v prospektu navedeno pod določenim modelom).
Bi rekla, da prej najdeš mačko z željenim karakterjem med mucami v skrbništvu, v kolikor ti je vodilo edinole karakter...

Večji del pasem psov (pri mačkah je drugače, seveda) je s pomočjo dolgotrajne selektivne vzreje nastala zaradi želenih delovnih značilnosti, ne prvenstveno zaradi izgleda. So pa kar nekaj v osnovi delovnih pasem kasneje "skvarili" zaradi poudarjanja vizuelnih značilnosti, ki so v bistvu za psa hiba.

ne vem. nisem strokovnjak za značajske lastnosti psov ali mačk, nekaj malega o tem pa vem. tako zelo veliko govora je o tem, da so lahko psi nevarni, če so te ali one pasme, da je lahko karakter celo pri istem leglu zelo drugačen, da me argument značaja pasemske mačke ali psa pač ne prepriča. enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je.

Mislim, da so vedno v leglu mladiči različnega karakterja, pa so lahko mešanci ali ne, mačke ali psi.... različni so si in to se že zgodaj opazi.

Za mačke ne vem, za pse sicer verjamem, da se karakterno pasme precej ločijo med sabo. Imajo geni svojo težo, pa socializacija tudi. Ne gre pa zanemarit karakteristik same pasme, če je ta znana oz. nekako ugibana, ker je te stvari vseeno dobro vedt in upoštevat, kljub temu da vsako žival obravnavaš individualno.

Tudi z nabavo pasemske mačke ne dobiš vedno željenega karakterja ali točno takega, ki ga posamezne pasme predpisujeje kot standard, kar je pa čisto logično, saj so mačke živa bitja vsaka z svojo lastno osebnostjo in čisto svojim neponovljivim karakterjem (niso avtomobili, kjer dobiš točno to, kar je v prospektu navedeno pod določenim modelom).
Bi rekla, da prej najdeš mačko z željenim karakterjem med mucami v skrbništvu, v kolikor ti je vodilo edinole karakter...

Res je, in zato sem tudi napisala, da se da to pri mačkah manj predvideti, ker so veliko bolj individualne od psov (imo). Odstopanja so vedno, pri mačkah jih je več kot pri psih. Jaz mislim, da se največ ljudi, ki se odloči za nakup pasemske mačke odloča glede na karakter in videz. S tem, da je veliko tudi takih, ki se odločajo samo glede na videz, še posebej pri pasmah, ki so bolj "posebnega" ali "nenavadnega" izgleda, npr. sfingah. Močno pa dvomim, da so tudi taki, ki se odločajo izključno na podlagi karakterja.

Tisti, ki se premišljeno in s srcem spušča v nakup pasemske mačke, ve, da je ne kupuje zaradi izgleda, ampak zaradi karakterja. Prav tako ne, da bi se bahal pred drugimi. To se mi zdi smešno. Žival imaš doma zase, za svojo dušo, kot prijatelja in družabnika, s katerim se ujameš. Pa smo spet pri karakterju. Sama sem mirna, zato sem si želela nežno, milo, tiho, zadržano mačko, navezano na svoje domače. Če bi našla takšno mačko v zavetišču, na cesti, tigrasto, brez dlake, z ogromnimi ušesi in velikim gobčkom, bi mi bilo prav vseeno. Pa je nisem, zato ker je takšna točno ta pasma. Ko sem sama bila pred nakupom, nisem brez problema skeširala in se šla domov bahat, ampak sem več let varčevala, brala, primerjala... In na koncu ugotovila, da bo zame in mačko najbolje, če se tako odločim. Nepoučeni znanci in sorodniki so se mi smejali, kaj se grem, da mačko kvalitetno hranim, češem, da imam plezalo... Sami so doma imeli pasemskega psa, ki se mu ni godilo preveč dobro, so ga tudi "sami" evtanazirali. :/ Imaš takšne in drugačne ljudi...

Če prav razumem, praviš, da ti je vseeno za izgled in bi vzela tudi mačka iz zavetišča, v kolikor bi le imel tiste karakterne lastnosti, ki si jih iskala? Moram priznati, da še od nobenega lastnika pasemske mačke nisem slišala kaj takega. Mačk s temi lastnostmi, ki si jih ti naštela je polno. Mogoče ti v zavetišču ne bi znali izpostaviti prav take, ker se (po mojih izkušnjah) z njimi tam ne ukvarjajo dovolj, da bi poznali karakterne lastnosti posamezne mačke. Ampak, če bi poklicala npr. Mačjo hišo, sem skoraj sigurna, da bi ti znali predlagati točno tako mačko. Težko verjamem, da ni pri tvoji izbiri vsaj malo bil zraven tudi še kakšen drug faktor poleg karakterja.

Samo v naših skrbništvih je vsaj 20 mačk takšnih, kot jih opisuješ. Več kot ziher sem, da je tudi v vsakem zavetišču kakšna takšna, edino videza in pedigreja nimajo. Sama sem imela pred 20 leti in več dva perzijca z vsemi papirji, ki sta imela popolnoma drugačen karakter. Ena je bila zoprno godrnjalo, en pa hiperaktiven norček. In teorija se je razblinila v milne mehurčke...

Sem že ob odprtju teme hotela napisat ... Jaz bi imela Maine Coona. Meni so to tako lepe mačke. Ali pa norveško gozdno (od tod obsedenost z Dandyjem in Češarkom). Ampak evo, ne da bi načrtovala, sem dobila Peri in Šapte, ki, vsaj Šapte, malo spominjata na Maine Coona; Perč ima celo displazijo, ki je značilna za MC (malo črnega humorja ne škodi). Pa, recimo, meni je bila Michelle všeč, ampak karakterno ne bi šla z mojima, in sem vzela Vivo, čisto navadno tigrico. Edino - NI čisto navadna tigrica, še zdaleč ne. Ker kot je napisala že ena pred mano - ni navadnih mačk.

In vem da nikoli, ni šans, nikoli in nikdar ne bom imela pasemske mačke. Kako le? Ko pa bi že zdaj posvojila prav vse, ki iščejo dom na tem forumu, in še ljubke vedno bolj udomačene prostoživečke na Ul. pregnancev. Da ne omenjam, da se mi zdi ponižujoče, da žival prodajajo. Kot sužnje; sleepy je kar prav rekla.

In karakter pri mačkah? Eh; prav zlahka se da vplivati nanj, še, ko je mačka praktično odrasla. Sama vedno bolj opažam, da se Viva začenja obnašat tako kot Peri in Šapte.

Sem proti pasmam? Ja, sem. Tako kot je že nekdo prej napisal - dokler bo en sam brezdomček še na cesti, toliko časa bom posvajala.

(Še sploh pa bi prepovedala perzijke; reve uboge s tistimi potlačenimi noski; da komaj dihajo in pijejo in jejo. Meni je to ravno tako mučenje.)

ne vem. nisem strokovnjak za značajske lastnosti psov ali mačk, nekaj malega o tem pa vem. tako zelo veliko govora je o tem, da so lahko psi nevarni, če so te ali one pasme, da je lahko karakter celo pri istem leglu zelo drugačen, da me argument značaja pasemske mačke ali psa pač ne prepriča. enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je. morda res brcam v temo, vendar mi je ta argument podoben argumentu, da so črnci bolj npr. glasni kot belci - in seveda, da to izvira iz njihove rase in ne družbenega okolja, v katerem so zrasli. dejstvo je, da okolje, v katerem odrasteš, zelo vpliva na tvoj karakter. dvomim, da je pri živalih tako zelo drugače.

Bistvo pasemskega parjenja je ravno v ohranjanju zaželenih pasemskih vizualnih in karakternih značilnosti.

Catlady pa ti prebereš kar piše?

ne vem. nisem strokovnjak za značajske lastnosti psov ali mačk, nekaj malega o tem pa vem. tako zelo veliko govora je o tem, da so lahko psi nevarni, če so te ali one pasme, da je lahko karakter celo pri istem leglu zelo drugačen, da me argument značaja pasemske mačke ali psa pač ne prepriča. enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je. morda res brcam v temo, vendar mi je ta argument podoben argumentu, da so črnci bolj npr. glasni kot belci - in seveda, da to izvira iz njihove rase in ne družbenega okolja, v katerem so zrasli.dejstvo je, da okolje, v katerem odrasteš, zelo vpliva na tvoj karakter. dvomim, da je pri živalih tako zelo drugače.

seveda ni vedno tako in verjamem, da ima nekdo enako rad mešančka in pasemsko žival, ki jo poseduje, vendar se mi vsekakor vedno postavi vprašanje - zakaj za vraga je bilo treba kupiti rodovniško overjeno žival? v čem je fora? v značaju? I don't buy it! V izgledu? prav, ampak zame je to človeški napuh. pa recimo bobu vsaj bob in se nehajmo pretvarjat, da gre za kaj drugega.

btw.

Značaj torej. Pri nas je bolj ali manj stalno bivališče našlo kar nekaj živali, nobena jasno pasemska ali kupljena. Vse so podvržene enakemu protokolu in vzgoji. Nobena me zjutraj ne zbuja, moram fejst zaspat, da se komu zazdi, da nekaj ne štima in me pride zbudit.
Kadar uleti notri kakšna dosadna muha se samo ena mačka (pa tista vedno in redno) meče za njo. En pobira plastične ostanke embalaže in tuli in jih ponosno razkazuje, pa nobenega ne gane. Samo en bi se sem pa tja malo bolj divje igral, pa obupa, ker nima soigralca. V bistvu noben prav zelo ne izstopa s kakšnim neželjenim vedenjem, pa so iz strašno različnih in zelo nepasemskih legel, kar se mačk tiče, vsi pa so "osebnost zase". V bistvu so idealni družabniki. Seveda tudi lepi, ampak lepota je subjektivna stvar in kar je všeč enim je lahko drugim grdo, torej to sploh ni pomemben element.

Aja, pa btw. Meni so blazno všeč velike mačke. Večje kot so, bolj so mi všeč. Pa ala Bali mačke, pa vse s sinje modrimi očmi. Pa niti ene nima take, ker jih je preveč, ki rabijo in si zaslužijo dom, da bi kakšen bistven povdarek dala na videz. No, razen velika sta dva, pa glej ga zlomka, nista pasemska, pa še iskala in izbirala ju nisem. Ste se kar znašla tu, po spletu okoliščin.
Pri psih je res da nekoliko drugače, ker sem ipak bolj pasja, ampak tole je itak tema o mačkah.

Seveda je samo moje stališče in moje izkušnje - še enkrat poudarjam - s samo dobrimi vzreditelji in lastniki pasemskih mačk, ki so s srcem pri stvari. Se pa strinjam, da imajo ljudje 1001 bolan razlog za nabavo mačke in potem 1001 še bolj bolno uresničevanje tega. Ampak jaz nisem pisala o tem, ampak o tem, da obstaja več vrst ljudi.

Pasma v veliki večini lahko napove karakter, pri enih pasmah je malo več odstopanja, ampak v splošnem to velja, tako v kinologiji, kot felinologiji. To niti ni teorija, ampak kar praksa, ki se težko razblini v milne mehurčke. Meni so vse mačke lepe in vse bi imela, od navadnih domačih do siamke. Pa tudi marsikaterega psa. Ampak jih nimam, ker se zavedam, da nimam tega, kar bi ta žival pri meni potrebovala, dala bi pa rada vse, kar lahko. Nimam dovolj energije, da bi se podila ure in ure po stanovanju ali hodila po planinah. Motilo bi me energično pogovarjanje itd. Potem je za to žival bolje, da jo vzame nekdo, ki bo zadovoljil vse njene potrebe, jaz pa vzamem takšno, ki bo zadovoljna pri meni, v kakršenkoli telešček že je zapakirana. Je to napuh? Prej objektivnost do samega sebe in gledanje naprej, kaj bo s to mačko, če... Obstajamo tudi normalni ljudje s pasemskimi mačkami, ki nas je pri nakupu vodilo srce in ki smo dejansko kupili zaradi karakterja. Vaša stvar, če tega ne verjamete... Se pa strinjam, da so ljudje, ki se za to odločajo iz napačnih razlogov, jih nekaj poznam tudi sama.

Moj nakup je že kar nekaj let nazaj, takrat zavetiščarska scena še ni bila tako razvita, tudi Mačja hiša še ni obstajala. Pri karakterju (govorim iz svojih izkušenj - perzijke in domače mačke) enostavno ni primerjave. Moj mali posvojenček je zlat fantek, je nežen, cartast... Ampak ne na enak način kot perzijec. Če si imel priložnost spoznati obojne, takoj vidiš razliko. Pa ni to nič slabega, samo drugačnost. Pa ne govorim samo na podlagi enega para, ampak vseh mačk, ki sem jih spoznala v svojem življenju, in na podlagi izkušenj drugih. Vse mačke so mi enako lepe, vse bi imela, ljube pa so mi perzijke - zaradi karakterja.

Naj za konec še povem, da je moja perzijka v najlepših letih življenja zdrava kot dren in ima čisto prehoden nosek, pa tudi je in pije brez problema.

Dolgo časa že prebiram tole temo pa me malo srbijo prsti vsake toliko časa, ampak tole je pa res že skoraj smešno, če ne tragikomično v bistvu. Govorit o pasemskih mačkah (ali psih) na forumu, kjer se ljudje dneve in noči trudimo ohraniti pri življenju zavržene živali (potomke katere izmed teh "skrbno" oskrbovanih pasemskih živali), je skoraj tako (zelo grdo bom insinuirala) kot bi nekomu v Treblinki kazali hrano in uživanje skozi okno.

Pasemske živali se vzrejajo zato, da se ohranja karakter in vizuelne lastnosti? Pa verjetno tudi dobre gene, ane? Morda je to res držalo do cca. 15-20 let nazaj, ko se je vzrejalo ČISTO drugače kot se danes in tudi kinološka zveza ni izdajala vzrejnih dovoljenj kar sem in tja.. Recimo primer poznane ženske.. Ženska ima z eno psico, redke pasme, registrirano psarno, psica je agresivna (pa za pasmo sploh značilno to ni), ima nepravilen ugriz in B ali pa celo C (nisem prepričana) kolke, pa je vseeno dobila vzrejno, punca jo je parila s samcom, ki je skoraj da v prvem kolenu njen sorodnik pa ne samo po eni strani, imata več skupnih prednikov, in ko se paritev ni prijela, jo je dala s tem istim samcem umetno oplodit!! Mladiče je prodala po 1200 eur naprej prvemu, ki je toliko ponudil. Odgovorno lastništvo in potem oddaja?? Kje tukaj točno je bila upoštevana dobrobit živali? A ni narava dovolj dobro pokazala, da ni tale kombinacija ok? Ampak ne ljudje se itak radi igramo bogove in ker ravno lahko, jo bomo pa umetno oplodili..

Da se o pasmah raje sploh ne razpišem, ker me tako jezi tale debata, da groza. Kaj se je zgodilo z vzrejo naših kraševcev recimo in so iz 60kg prišli na 40kg (pa še to so tisti "taveliki"!!???). Groza! Točno se vidi kaj povzroči vzrejanje pasem in to se vidi na pasmah (tako pri psih kot tudi pri mačkah), ki so "bolj zaželjene", kolikokrat vidiš probleme s kolki pri nemških ovčarjih, labradorjih, koliko bolezni pa vidiš npr. pri karelijskem medvedarju?

Načeloma me vzreja ne moti, oz se ne oziram nanjo, me pa zelo moti, ko se naše poti srečajo in dobimo v društvo tiste "taponesrečene" primerke, ki jih "odgovorni" posvojitelji in vzreditelji pač ne želijo več, takrat pa ni milosti z moje strani. Glede karakterja pa.. po mojem mnenju se o karakterju ve veliko več, če ima kdo žival doma pri sebi (v skrbništvu) tudi po pol leta kot pa v leglu mladičev, kjer so vsi oddani v roku 3 mesecev. Koliko karakterja pa takrat spoznaš?? No, ja no.. Vsak izgovor je dober al kako že.. Eni pravijo da zaradi "karakterja", drugi pač priznajo, da zaradi tistega "več" (meni osebno so bolj všeč drugi, ki vsaj priznajo kaj so).

aleluja za tale post šiva.

Joj no, a bi lahko nehali govoriti o smiselnosti teme. Na forumu društva, ki se med drugim zelo bori proti lovu imamo odprto temo Lov, pa se nihče ne sprašuje o smislu teme. Še več, v temi je aktiven lovec, ki vztraja na svojem, ostali pa mu mirno in kulturno odgovarjamo. Tako se veliko naučimo en od drugega. Ne škodi poznati obe plati medalje. Pa bi lahko naštela še veliko takih primerov.
Tema pasemske mačke obstaja, če jo kdo ne želi, naj jo pač preskoči, ostali pa očitno zmoremo kulturno komunikacijo.

šiva, pa brez zamere, ni letelo nate

sleepy, jaz sem komentirala predvsem tole:

enostavno verjamem, da je karakter veliko bolj invidualna zadeva, kot se ljudje prepričujemo, da je.
morda res brcam v temo, vendar mi je ta argument podoben argumentu, da so črnci bolj npr. glasni kot belci - in seveda, da to izvira iz njihove rase in ne družbenega okolja, v katerem so zrasli. dejstvo je, da okolje, v katerem odrasteš, zelo vpliva na tvoj karakter. dvomim, da je pri živalih tako zelo drugače.

In tisti prvi stavek, ki si ga kopirala (ne vem zakaj si sploh vzela to iz konteksta namesto da bi kopirala vse, ampak ok), se je nanašal na to, kar sem zapisala kasneje:

Ampak do neke mere pa to še velja, imo, ne vem, jaz osebno tega ravno s predsodki do posameznih ras ne bi primerjala, ker je to po moje nekaj čisto drugega, ravno zato, ker gre (oz. naj bi šlo) pri pasemskih živalih za namerno parjenje živali, ki imajo značilnosti, ki ustrezajo posamezni pasmi, med seboj.

Če razložim z drugimi besedami, jaz osebno pač ne vidim smisla v primerjavi predsodkov do ras oz. navajanja posameznih stereotipov za določeno raso s karakternimi značilnostmi določene pasme. Ker se pasemske mačke med seboj pari točno s ciljem, da se ohranijo karakterne (in vizualne) značilnosti, ki ustrezajo standardu te pasme. Ljudje posameznih ras se ne parijo med seboj zato. In tu je velika razlika. In četudi tudi okolje veliko doda k karakternim značilnostim, je očitno, da do neke mere igra vlogo tudi genetika. Ker bi se sicer v leglih kotile karakterno tako različne mačke, da sploh ne bi bilo mogoče določiti pasemskih karakternih značilnosti, kaj šele jih skušati ohranjati.

Sicer ne vem, kaj si sploh hotela doseči s svojo pripombo. Ne vidim ravno smisla v tovrstnem obešanju na besede, zdi pa se, kot da le skušaš zanetiti ogenj, saj se kako zelo pripomoči k debati s tako izjavo pač ne da.

Joj no, a bi lahko nehali govoriti o smiselnosti teme. Na forumu društva, ki se med drugim zelo bori proti lovu imamo odprto temo Lov, pa se nihče ne sprašuje o smislu teme. Še več, v temi je aktiven lovec, ki vztraja na svojem, ostali pa mu mirno in kulturno odgovarjamo. Tako se veliko naučimo en od drugega. Ne škodi poznati obe plati medalje. Pa bi lahko naštela še veliko takih primerov.
Tema pasemske mačke obstaja, če jo kdo ne želi, naj jo pač preskoči, ostali pa očitno zmoremo kulturno komunikacijo.

Tako, kot se imate pravico pogovarjat karkoli, se lahko nekateri mirno in kulturno tudi pogovarjamo o tem, če je tema smiselna in čemu sploh služi, a ne rozika?