HRTJI SVET SLOVENIJE - društvo za pomoč hrtom v stiski

O društvu:
Slovenska ekipa za pomoč hrtom v stiski je pričela s svojim delom leta 2005.
Osnovni namen je iskanje novih in ljubezni polnih domov odsluženim greyhoundom, galgom, lurcherjem in ostalim hrtom, ki večinoma prihajajo z Irske in iz Španije. V času delovanja ekipe je s pomočjo našega poslanstva v Slovenijo prišlo že več kot 70 odsluženih psov, pretežno hrtov, ki danes živijo srečno in ljubeče življenje s svojimi lastniki in njihovimi družinami.


Zakaj skrb za hrte?

Najverjetneje marsikdo ni seznanjem, da so tekaški in lovski hrti mnogokrat žrtve žalostne usode.

Tisoče GREYHOUNDOV je vsako leto vzrejenih za namene tekaške industrije na Irskem, v Veliki Britaniji, Avstraliji, Združenih državah Amerike itd. Selekcija tistih, ki potencialno ustrezajo normam tekmovanj, je ostra in nepopustljiva. Običajno zahtevam za nadaljne treninge ustreza morda tretjina psov. Med tekaško kariero hrti živijo v majhnih kletkah, tesno nagneteni eden poleg drugega, v obupnih razmerah. Tekmujejo dokler zmagujejo. Večina velikih angleških hrtov tako zaključi svojo kariero starih od osemnajst mesecev do treh let. Kaj pa potem?
Ogromna številka letno "izginulih" greyhoundov je sprožila mnogo ugibanj, na podlagi katerih so se pričela razvijati društva za pomoč hrtom širom po svetu. Nekatera ponujamo možnost posvojitve hrta, druga gradijo na preventivi.



V zadnjih letih je v tekaški industriji greyhoundov prišlo do nekaterih izboljšav, še vedno pa poglavje ostaja trda bitka proti eni izmed močnih industrij, ki temelji na izkoriščanju nemočnih bitij.
Pojavlja se še en neprijeten aspekt na celotno zadevo: v državah, kjer je tekaška industrija hrtov prisotna (še zlasti na Irskem), velik odstotek ljudi greyhoundov ne sprejema kot prijetnih in ljubeznivih družabnikov, pač pa zgolj kot delovno silo ali nekaj primerljivo kokošim.

Dojemanje španskih hrtov v Španiji je podobno opisanemu. Ne govorimo o kulturah, kjer pes kot tak v nobenem primeru ni sprejet kot družabnik, pač pa o civilizacijah, v katerih mnogo ljudi živi skupaj s svojimi štirinožnimi "ljubljenčki" - denimo z zlatim prinašalcem ali kodrom na zofi in z greyhoundom v kletki na dvorišču (če ima srečo!).

********************************************************************************************
Poglejmo še španske hrte - GALGE. Zgodbe iz Španije največkrat niso pozitivne.

Španski hrt se tam uporablja skorajda izključno v namene lova, predvsem na podeželju. Večina lovcev (imenovanih "galgueros") do svojih pasjih "sužnjev" ne goji prijetnega odnosa. Mnogokrat so ti psi zanemarjeni, podhranjeni (lačni psi naj bi bolje lovili) ne-negovani, mnogokrat preživijo le eno seznono lova, po kateri so nemalokrat brutalno pobiti (obešeni, zadavljeni, izstradani do smrti..) saj se galguerosom ne ljubi psa vzdrževati čez celo leto do druge sezone. Širom interneta lahko najdemo veliko tragičnih prizorov žalostne usode galgov v Španiji.



Nenazadnje so tu še ubogi LURCHERJI in PODENCI, ter njihove žalostne zgodbe. Psi, "oboževani" s strani ciganov. Marsikdaj ukradeni in vzdrževani v tveganih pogojih. Mnogokrat zapuščeni, pozabljeni. Tisti z največ sreče uspejo v (včasih tudi) zastrašujočih razmerah priti v zavetje sočutnih ljudi. Po okrevanju običajno zažarijo kot bitja, polna ljubezni in pozitivne energije, to pa delijo z osebami, katerih družinski člani postanejo.

TEŽKO JE DOJETI DEJSTVO, DA HRTI S SVOJO PRETEKLOSTJO PREMOREJO TOLIKŠNO MERO ODPUŠČANJA IN OKREVANJA.
Društvo Hrtji Svet Slovenije se trudi te pse rešiti iz bivanja v grozljivih pogojih oz. jih rešiti pred smrtjo ter jim omogočiti dostojno življenje v domovih pri ljudeh, kjer bodo ljubljeni, cenjeni in negovani kot domači ljubljenčki.

Mi je pa prav zanimivo, da ni nihče nič pripomnil, čeprav je bilo v enem dnevu preko 50 ogledov...



Malček bi vas prosila za eno uslugo: društvo Hrtji svet ta mesec sodeluje v dobrodelni akciji Objem Topline, ki jo organizira Dormeo.
Zmagovalec prejme 1000 eur. Če zmagamo, lahko zagotovim da bo denar porabljen za dober namen - za oskrbo ubogih zanemarjenih kužkov.

Lepo prosim, če lahko greste na spletno stran
http://objemtopline.dormeo.net/ in kliknete "Podarjam objem" pod številko 4.

Vsak dan je mogoče oddati nov glas.

Že v naprej vam najlepša hvala!

Sem oddala...

Sicer pa, sem vesela, da veliko hrtov dobi dom v Sloveniji. Poznam nekaj ljudi, ki so jih posvojili.

Objemam vsak dan. Mi je žal, da v istem mesecu sodelujeta dve društvi, ki bi jima privoščila tistega jurja. Kar naprej se izmenjujeta v vodstvu, bi bilo pa nadfino, če bi se dalo sčarat, da bi bilo izenačeno . Ampak najbrž na koncu itak ne more bit dveh zmagovalcev

Oddala, in ja, strinjam se z jedo.

Jaz HSS spremljam od kar ste/so se pojavili v medijih (mislim, da je ime bolj "zadonelo" v zvezi s hrti v Kranjski gori) in že iz teh časov je moja velika želja, da bi lahko enemu od hrtkov ponudila dom. Malo je manjkalo, da vas nisem pred kratkim kontaktirala za Bolte-ja. Le zato, ker vem, da samo ljubezen ne bo dovolj se moram zadrževat da ne bi inpulzivno zavrtela telefonske. A dokler je moj delovnik tako turbolenten ne morem in ne smem... Žal!

Ponosno lahko povem, da vam podarjam Dormeo objemčke iz treh računov (in treh računalnikov, ker se IP beleži), da bi se le nabralo dovolj za prvo mesto in gnjavim vse povrsti - vsak dan, da klikajo!

Kar pa se tiče brutalnega odnosa do teh (pa tudi vseh drugih bitij)... nobena beseda ne more izrazit ogorčenja! Dovolj huda kletvica še niti ni bila izumljena.

Srečno HSS!

Joj, zlati ste vsi! Hvala vam!

Bolte je pa prav posebna zgodba, ja... Najprej je bil rezerviran za začasno skrbništvo v Sloveniji, potem so rekli da je našel dom v Franciji, tam so si potem premislili... Potem je prišel v Slovenijo s transportom meseca Septembra, po več kot enem letu trpljenja v zavetišču.... in končno dobil dom v Lendavi! Lepotec črni...

Evo, zdaj bomo pa temo zasuli s komentarji.
Tudi jaz poznam HSS s Facebooka, vključno s tem, kar si napisala zgoraj.
Objemam jih vsak dan (kakor tudi njihove največje konkurente, priznam). Glede denarne nagrade je pa malo drugače. 1000 EUR se razdeli med prve tri z največ glasovi, po principu razmerja med številom glasov, s tem, da lahko prvi dobi maksimalno 500EUR. Tako, da v bistvu, če imata prvi in drugi skoraj enako število glasov, dobita najbrž tudi denarja približno enako.

No pol pa sploh fajn!

IIIiiiiiiIIIIIiiii.... Bolte! Vesela zanj!

Jaz tud hrtke objemam

Res hvala vsem...

V zavetišče Scooby Medina v Španiji so pravkar sprejeli kar 40 novih zavrženih galgov iz Seville - in to same psičke, 40 prekrasnih punčk!
Seveda bodo vse na voljo za posvojitev, ko bodo pripravljene (veterinarsko pregledane, sterilizirane, vnešene v bazo, da iščejo dom ...)

Nekaj fotk pa že zdaj, in sicer v tem videu:
http://www.youtube.com/watch?v=6r1qlXjDows

tudi jaz objemam, in enkrat (kmalu? ) bom hrta tudi posvojila ... ali hrtico

te uboge reve pa ... kako se jim vidijo rebra in kakšne poškodbe revice male, sedaj bo pa OK

S strani HSS prekopirana zgodba o rešitvi irske greyhoundice Lole...

POSEBNA ZGODBA: greyhoundica LOLA

No, pravzaprav ni na Loli nič posebnega, je pač lepa predstavnica svoje pasme, s tipičnim nežnim karakterjem. Žal tudi njena usoda ni za Irsko prav nič posebna... Posebna je za nas, ker predstavlja začetek – ki bo sčasoma upajmo prerasel v utečeno prakso reševanja greyhoundov.
Pred nekaj tedni smo objavili vest o dveh psičkah, ki sta čakali na naročeno usmrtitev v irskem »odlagališču«. Lola je bila ena izmed njih, tako prikupno zvita v svoji košari, lepo čakajoč... Psičko je oddal kar njen lastnik, z naročilom za usmrtitev. Že ni več našel koristi od nje, postala mu je nepotrebno breme. Zdrava psička, niti dve leti stara! Obsojena na smrt.
Edino upanje za greyhounde, čakajoče v odlagališčih, so irski prostovoljci. Ljudje dobrega srca, ki dobesedno prežijo pred temi zavetišči na podobne usode, kot je Lolina. Od trenutka, ko je pes sprejet, ima zgolj 5 – 7 dni zakonske zaščite, potem je usmrčen. Brez razloga, brez vprašanj. Podobnih zgodb je vsak teden kar nekaj in irskim prostovoljcem samim je nemogoče rešiti vse pse. Prošnje za pomoč prihajajo neprestano – psa je treba iz odlagališča odkupiti, nato nekje namestiti, veterinarsko oskrbeti in pripraviti na transport v tujino. Vse to zahteva minimalno 400 EUR (brez izredno dragega transporta z otoka!), zaradi pogostosti teh reševanj pa kronično primanjkuje začasnih domov na irskem.
Zaradi močnega odziva prav vas, naših dragih prijateljev hrtov, ki ste takoj pozvali k pomoči, se je društvo odločilo narediti nov korak in vstopiti tudi v te procese reševanja. Lola je že nameščena v začasno skrbništvo in se pripravlja na naslednji transport. Njeno življenje ni več ogroženo, reševanje pa še zdaleč ni končano. Še vedno je potrebno pokriti mnoge stroške, predvsem pa Loli zagotoviti ljubeč trajen dom.
Lola je le ena v množici vzrejenih greyhoundov. Marogaste barve, tipičnega greyhound karakterja in skrajno neproblematična. Pridna, potrpežljiva, nezahtevna. Lola živi. In si želi življenje tudi izživeti, ga skupaj s svojimi ljudmi doživeti.
Naša posebna zgodba je trenutno finančno pokrita iz zbranih sredstev društva, ostaja pa intenzivno iskanje doma. Na tej naši skupni poti nam vsekakor lahko pomagate tudi vi – tako z denarnimi prispevki za njeno začasno oskrbo, kot tudi z razmislekom o posvojitvi. Čim hitreje bomo uspešno zaključili to posebno zgodbo, prej bomo lahko preusmerili sredstva, začasni dom in naše napore na novega greyhounda. Morda prav v tem trenutku nekje na irskem pes vstopa skozi ograjo in pričenja svojo zadnjo pot. Lahko pomagamo, prav vsakdo lahko pomaga, a potreben je hiter in odločen odziv.
Tujina je za te greyhounde edino upanje, ki jim še ostaja. Naredimo ta svet za odtenek lepši in pomagajmo!




***

LOLA – Zgodba s srečnim koncem oziroma Vaša dobrota rešuje življenja.
Dva meseca kasneje.

Ogromno klikov in ogledov kasneje. Kar nekaj donacij kasneje. Začeta prav posebna zgodba s srečnim koncem in novo upanje za naprej.
Ob prvih informacijah o mali Loli nas je vse zabolelo prav do dna drobovja. Veliko se vas je ogorčeno javilo, zakaj nihče ne pomaga. In ker zasledujemo samo en cilj, narediti ta svet tudi prijeten hrtji svet, smo se skupaj z vami odločili pomagati. Zadeve so stekle, organizacije je bilo veliko, čakanja še več. A decembra je Lola po dolgem transportu živa in zdrava prispela v Slovenijo. In se napotila – direktno v novi dom! Ko se vse zvezde uglasijo, je sreča mogoča.
Ni ga človeka, kateremu se Lola na svoji dolgi poti do sreče ne bi prikupila. Ko je pa taka mila miška. Nižje postave, a z značilno mišičastjo ritjo greyhounda, živahnimi učki in marogicami, da ti kar zaplešejo oči. Prijazna, dobrovoljna, crkljiva, prava mala Punčka.
Imela sem to veselje, da je Lola prišla na kratko k meni na počitnice. In ko preživiš nekaj časa s to malo buškico, spet ne moreš mimo večnega vprašanja – le zakaj je bila obsojena na smrt? Mlada, zdrava, tako neskončno prijazna, z neokrnjenim zaupanjem v ljudi, tako veselo repka, kamorkoli se pač že gre. A prva zgodba, ki jo pove, je dolgotrajna lakota. Ta mlada psička verjetno nikoli prej ni bila sita. Takoj v naslednji sapi pa cela njena narava zakriči – bi se lahko samo še malo božala, prosim?
Lola najverjetneje ni zadostila absurdno strogim standardom tekaškega greyhounda, zato tudi za kasnejši razplod avtomatično ni bila primerna. Verjetno ima nosek kakšen milimeter prekratek ali ji brkica stoji pod narobnim kotom, skoraj do takih absurdov to gre. Lola je lepa, lepa kot je večina teh čudovitih hrtov. Lola zna pokazat veselje in hudirja, kako jo samo ucvre v polnem diru! In tako mehka se pride stisnit, da ti zaigra srce... Ne, niti slučajno ni dovolj. Ne zveni prav. Ne diši po denarju. Show me the money!
A ponovno ste nam vi, dragi hrtji prijatelji, dokazali, da dobrota obstaja. Z vašo pomočjo, prijaznimi besedami in denarnimi prispevki je Lolina zgodba srečno končana. Še posebna zahvala pa gre Mateji, Sandri in g.Bizjanu , ki so Lolo ljubeče sprejeli v svojo družino. Njeno življenje se tu pravzaprav šele prične in vsem kličemo – še na mnoga skupna leta! Upam, da bodo njene vragolije delili z nami tudi vnaprej na našem forumu in v fb skupini.
In verjamemo, da je Lola nosilka dobrega tudi za naprej. Skupaj ste za njeno reševanje in oskrbo prispevali kar 102 EUR. In ker je Lolo v Sloveniji že pričakal topel dom smo se v društvu odločili, da celoten prispevani znesek namenimo za novo reševanje, za novo življenje. Denar je že bil nazan na irsko s prošnjo, da omogoči začetek nove posebne zgodbe za pomoči potrebnega greyhounda.
Marsikdo težko verjame, kako težko je greyhounda, obsojenega na smrt, rešiti. Morda je kdo celo jezen, zakaj ponujamo denar, zakaj »kupujemo« življenje. A irska mentaliteta je podobna njihovi pokrajini – trda in neizprosna. Tudi oni so prevečkrat dali in nič prejeli nazaj, pa ne zmorejo več. Pridobiti zaupanje kot tujec je sploh podvig zase. Zgodovina tekaške industrije je tam zakoreninjena in sprejeta kot velik posel, psi pa tretirani zgolj kot orodje, ki ga zavržeš, ko ni več uporabno oziroma ko kupiš novega. Zato tudi obstajajo odpadi, pasja odlagališča, kjer se to po tekočem traku zgodi. Lastnik naroči in plača smrt. Mi prosimo za življenje. Saj pogosto se marsikaj v končni fazi dobi tudi gratis, a verjemite, brez denarja v roki tam na licu mesta se pogajanja niti ne pričenjo. Show me the money! Spet.
Zato so te donacije tako pomembne. Dead greyhound walking oziroma usmrtitve so na dnevnem redu, boleče pogosto. Z vsaj nekaj začetnega denarja pa bo nekdo pripravljen pogajati se. Ta denar je dovolj, da se nekoga tam prepriča, da psa preda za majhen znesek. Dovolj, da je veterinar pripravljen zaračunati samo materialne stroške, brez dela in da se pes lahko pripravi za nadaljnje življenje. Dovolj, da se plača vsaj par dni bivanja v zanemarjenem pesjaku nekega samooklicanega pasjega hotela, dokler večne prošnje le ne sežejo do srca dobrih ljudi, ki ponudijo začasni dom do odhoda v tujino. Skupaj s svojimi parimi posvojenimi in vsaj še enim začasnikom. Ta denar lahko kupi vrečo briketov. Ta denar pomeni življenje.
Zato je vaša pomoč neprecenljiva. Vi dokazujete, da je dobrota še kako vrlina Slovencev. Vi ne zamerite našega neprestanega fehtanja, ki skorajda že meji na obsesijo, temveč prisluhnete in pomagate. Vedno. Hrtji svet lahko nadaljuje samo z vašo pomočjo. Za hrte, vedno in povsod.
Tudi v teh težkih časih zato pošiljamo priprošnjo – če boste morda v žepu hlač pred pranjem našli zmečkan bankovez za 5 evrov, na mizi po prijetni praznični pojedini ali na dnu že pozabljenega šparovčka našli drobiž, ki bi ga lahko pogrešili, se nove proseče hrtje oči še kako priporočajo. Vsaka donacija je »velika«, prav vsaka tehta med smrtjo in življenjem, prav vsaka je dobro delo, za katerega se vam iz srca zahvaljujemo. Kot vedno vas naš tekoči račun žejno pričakuje (prosimo uporabite pripis »grey« oziroma ime psa, ko bo znano).
In gotovo bomo prav v kratkem lahko predstavili rezultat nakazanih sredstev. Hvala Loli, da je še novim ljudem odprla oči, hvala vsem za podporo in zagon in kmalu pozdravljeni v novi prav posebni greyhound zgodbi.

(Nataša Dagarin)



Srečna Lola s svojo Matejo ...

Zelo bi bila srečna, če bi se ta "začaran krog" usode hrtov uspel prekiniti. Da bi bile pasje dirke/tekme prepovedane, ukinjene in ne bi bilo več odvečnih in zavrženih, bridki usodi zapisanih zlatih pasjih dušic. Ampak, temu prekletstvu še ni videti konca in rejci si veselo manejo roke, prostovoljci, ki jim ni vseeno pa trpijo, si prizadevajo, rešujejo, odkupujejo in zopet "karavana gre dalje", vedno novi in novi zavrženi, potrebni pomoči, rešitve. Kdaj bo konec človeški neumnosti, brezbrižnosti, pohlepnosti... ?Sramotno, res!

Najlepša hvala vašemu forumu, da se lahko vsaj malce predstavimo tudi tukaj in predvsem Mačji mami, ki nas tako pridno zastopa in objavlja prispevke.
HVALA seveda tudi vsem vam, ki spremljate naše delovanje, nas podpirate in nam tudi pridno delite objemčke.

Novo decemberski dan je in tako tudi nova priložnost, da nam podarite topel objem za vse zavržene hrtke.
Kljub prihajajočim se praznikom ne pozabite, da zbiramo objeme vse do konca decembra.
Posimo, podarite vaš objem pod zaporedno št. 4 - HRTJI SVET na tej povezavi: http://objemtopline.dormeo.net/
Hvala, ker vam ni vseeno. ♥ :-*



za praznike, Srečno!
Vam želijo vsi srečno posvojeni in vsi
osamljeni in zavrženi hrti tega sveta.
Naj bo naslednje leto dobro za vse nas.

Društvo HRTJI SVET Slovenije
http://www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org

LUZIE

Spol: samička
Starost: 2007
Barva: črna
Pa ji je le uspelo! Pa je tu!!!



Naša črna princeska Luzie je sicer že vajena selitev in prilagajanja na nove pasje prijatelje in nove pogoje. Po prihodu v zavetišče se ji je to neprestano dogajalo. Po vse njene pasje prijateljčke so prišli, baje so jih peljali v lepše življenje. Njo pa so zgolj prestavili v novo ogrado, k novim psom, kjer si je spet morala izboriti mesto pod soncem. Pa ne samo enkrat, kar naprej se je dogajalo isto...

Do letošnjega decembra, ko je že vajena preseljevanja zavila do sosednje ograde, a ne, tokrat jo peljejo ven, na dvorišče! In tam stoji kombi in kopica galgov prestrašeno spremlja, kaj jih bo doletelo pa sedaj? In tudi Luzie se vda, zaspi, kombi pa pelje, pelje...

Najprej do Italije, kjer v družbi še treh galgov nadaljuje pot proti Sloveniji. In doma si vsi oddahnemo – uspelo nam je, Luzie se je rešila grde preteklosti in zavetišča za vedno!

Naše prve izkušnje s prelepo galgico so bile, najhitreje povedano, ljubezen na prvi pogled. Resnično pogled, saj Luzie dobesedno vleče poglede nase. Že tedaj si nismo znali razložiti, le kaj je tako posebnega na njej? Luzie je povsem črne barve, kar navadno ne pade ravno v oko, saj je takih psov v zavetišču ogromno. Luzie je strašansko drobna, zelo vitka galgica, ki bi jo človek zlahka prezrl. Luzie je kazala vse znake skrajne plašnosti do ljudi in se ogibala vsakomur v velikih krogih, zraven nas je pa še malo tečno nadrla. Res dvomljiv začetek, a vseeno smo bili trdno prepričani, da je nekaj posebnega in da si zasluži samo svojo priložnost.

In kakšno presenečenje je to! Pripotovala je ljubka damica, omikana (nič več ni nepotrebnega dretja na ljudi), a s hrbtenico. V začasnem domu se je pridružila dvema posvojenima galgcema, s katerima se je takoj odlično ujela (no, tega je pa res že vajena!), a zna zavzeti svoje mesto in se ne da zlahka. Do ljudi je previdna, nevsiljiva, topla dušica, ki je doma praktično neopazna, tako pridna je. Vsak dan posebej pokaže svoj neizmeren pogum in se sooči z za njo povsem novimi situacijami, a ob podpori potrpežljivih ljudi in pasjih vodnikov ji vedno uspe in vsak dan je viden napredek. Lahko se vozi z avtombilom, lepo se sprehaja z najrazličnejšimi ljudmi na koncu povodca, zna se umaknit in umirit in zgolj počakat. Svojo zanemarjeno zavetiščno podobo po hitrem postopku menja za pravo bleščeče črno večerno obleko, postava je itak elegantna v gibanju in nezgrešljivo hrtje vitka. Mila, mila psička, polna zgolj pozitivih presenečenj. Začasni skrbniki je kar ne morejo prehvalit...



In naša črna dama je tu, v Sloveniji, rešena tegob dolge zime v zavetišču - z veseljem vas bo pozdravila in se vam predstavila – do sedaj je očarala še vsakogar, ki jo je spoznal. Resnično ima neko karizmo, ki jo vsi zelo hitro začutimo.

Njeno celotno zgodbo lahko spremljate na naši FB strani: https://www.facebook.com/media/set/?set ... 363&type=3

Luzie bi se najbolje počutila v družbi drugega domačega psa in v umirjenem varnem okolju potrpežljivih ljudi. Njena plašnost bo izzvenela, pod trenutno neikušenostjo pa se skriva življenja polna psička.

LUIS

Spol: samček
Starost: 4.4.2009
Barva: brindle rjava z belo

Luis pa ima že na prvi pogled zelo očitne kvalitete – z estetskega vidika ga je dobesedno nemogoče prezreti. Je galgec nekoliko nižje, a izredno skladne postave in z zelo lepimi barvnimi kombinacijami. Res postaven dečko, ni kaj!



No, žal Luis v zavetišču ni imel ravno sreče pri dodeljevanju pasjih prijateljev v ogradi, tako da je sobival z za njegovo nežno naravo nekoliko preagresivnimi psi. Zaradi zadržanosti si je povsem po krivem prislužil oznako skrajno plašnega psa, le-ta kategorija pa je vedno problematična za posvojitev. A v Luisu tli iskrica povsem drugačnega karakterja, samo priložnost potrebuje... Žal se je končalo z napadom pasje sostanovalke in Luisova prelepa obleka je utrpela nekaj šivov. A so rane že pozabljene in sijaj nazaj

Tudi Luisa smo iztrgali zanj neprijetnemu okolju in prihajajoči zimi in decembra je pripotoval v Slovenijo. Trenutno prebiva v začasnem domu, v katerem je obkožen z vse sorte živalmi in do vseh je prijazen, brez problema sobiva tudi z mucko. Je pa zelo hvaležen za vodstvo drugega domačega psa, saj ima tako potrebno podporo pri soočanju z novimi situacijami.

Luis je predvsem radovednega karakterja in ta njegova lastnost je bila opazna že v zavetišču. Njega vse zelo zanima, vse si pride previdno ogledat od blizu, vse bi rad razumel in bil del aktivnosti. Rad išče svoje mesto povsod in zna sam najti in pokazati, kaj mu odgovarja – to pride tudi sam poiskat (predvsem crkljanje je visoko na listi ugodja), neugodnemu pa se raje previdno ogne. Je en mali raziskovalec in zelo uživa na pohajkovanjih, noben sprehod ni predolg ali nezanimiv. Doma pa se popolnoma umiri, umakne na svoj prostor, ni vsiljiv, preprosto je le zelo prijeten član družine.



Luisovo zgodbo lahko spremljate na naši FB strani: https://www.facebook.com/media/set/?set ... 363&type=3

Luis je povsem neproblematičen fant, ki potrebuje le nekaj začetne potrpežljivosti, da vse razišče in se prilagodi novemu okolju. Po tej začetni previdnosti pa je to prisrčen galgo, ki bo z veseljem spremljal svoje čoveške prijatelje povsod, se z njimi poveselil, stisnil v njihov objem ali zgolj zadovoljno zacmokal, ker bo končno nekje našel samo svoje mesto pod soncem.

Zelo zelo lepo pa prosimo še za kakšen objemček na http://objemtopline.dormeo.net/

Hvala vsem ki nam pomagate!

Klikam s treh mailov, dajmo!