mačje vedenje, psihologija

tale zadnji stavek čisto podpišem, meni se občasno zdi, da nekaj pa že vem, večkrat pa,
da nimam pojma in da nikoli ne bom imela .
Glede na napisano bi jaz na tvojem mestu šla v to. Seveda pa se prej dobro pomenila s skrbnico o
karakterju obeh. Kot sva že obe ugotovile , te seveda lahko mačke blazno presenetijo in bo
rezultat čisto nekaj tretjega, ampak s tem se pač računa.
Nekatere mačke (izjeme sicer, ampak so) so izredno prilagodljive in jim menjava okolja ne predstavlja
nekega hudega stresa.

Pri nas je bila malo podobna situacija, ko sem posvojila Sunnyja. Sem bila prepričana, da bo Miši dobro
dela družba - pajade, madam podobno kot tvoja Heinz želijo, da se jih pusti pri miru, pa je precej mlajša.
Sunnyju je bilo dolgčas, ker bi gospa samo spali in ga občasno zmerjali,potem pa je prišla muciferka Sisi, s katero funkcionirata odlično.Občasno se Sunnyju sicer zrola (jaz pravim, da ima žute minute ) in je pregrob, ampak ga hitro mine - če sem doma, zarjovem kot norc in je takoj mir, če me pa ni, se pa že sama zmenita, se tamala ne da, pa je je pol manj od njega.

No, da ne dolgovezim - sama najboljše poznaš oba in boš vedela, če res ne bo šlo.

S spoznavanjem je potrebno začeti počasi in postopoma. Nekaj dni naj bosta v ločenih prostorih, na obeh straneh ob vratih pa naj imata vsak svojo posodico s hrano. Naslednji korak, seveda čez kak teden ali vsaj nekaj dni, sem jaz med odprta vrata namontirala provizorična vrata iz goste mreže, naredila sem jo sama,da se na bližje ovohavata in ogledujeta. Če ni preveč agresivnega odziva tako z ene kot z druge strani pa čez par dni umaknem mrežo. V nasprotnem primeru se čas podaljša. Pri tebi bo treba paziti tudi na to, kako bo prišleka sprejela staroselka, mogoče težje kot tamlajši.
Jaz bi se na tvojem mestu odločila za še enega poskusno, s takim, ki selitev lažje prenaša in je ravno prav samozavesten. S skrbnico bi se dogovorila, da v kolikor ne bi šlo pride muc nazaj. Vedno pa me je zanimalo in tega nisem še ugotovila, ali je tudi pri mačkih bolje združevati različne spole, kakor pri psih? Odločila pa bi se za odraslega.

O joj, Moksa, ko berem tvoj opis macona kar malo moje Kim vidim notri.

Jaz osebno bi sigurna šla v posvojitev. Probala bi poiskat muco, ki bo primerna tako za starejšo mačko, ampak vseeno dovolj živahna za Sinija. Če je Sini attention whore in mali posesivček včasih, bi probala najdt tudi mačko, ki nima tistih "alfa" vzgibov v sebi. Da ne bo skakala v zelje ne njemu, ne Heinz, ampak bo prilagodljiva duša. Bi pogledala med kandidati za posvojitev, pa se s skrbnico pogovorila in probala najdt dober fit. Eno prijazno igrivo mače.

Hvala za mnenja. V bistvu me za Heinz sploh ne sekira, pa čeprav je že v letih, ker je karakterno izredno močna, toliko da ima celo Moro (psica z ravno tako, khm, močnim - da ne rečem kaj drugega - značajem)pod kontrolo. Bolj me skrbi, da ne bi ob končno pridobljeni samozavesti in občutku sigurnosti Sini ponovno izgubil teren pod nogami, zato toliko kolebam

Te čist razumem. Ravno zato bi jaz iskala tako mačko, ki noče bit alfa, ki v bistvu zna ubogat ostale. Kakšna je energija med njima potem, to pa veš šele ko vidiš. Če bosta prava en za drugega, da bo Sini čutil da ni ogrožen, potem bo ok pomoje.

Te čist razumem. Ravno zato bi jaz iskala tako mačko, ki noče bit alfa, ki v bistvu zna ubogat ostale. Kakšna je energija med njima potem, to pa veš šele ko vidiš. Če bosta prava en za drugega, da bo Sini čutil da ni ogrožen, potem bo ok pomoje.

To, ja
Mislim, da bi mu ustrezal dokaj mlad in živahen muc, podredljiv do neke mere, vendar da se zna vseeno vsaj malo zase postavit. Heinz bi itak vse skupaj z gnusom opazovala z radiatorja

moksa, tvoja dva me malo na Milo in Melija spominjata Jaz bi ti rekla, da poskusiš vzeti enega mladega začasnika. Če bo šlo, ga vedno lahko posvojiš, če boš pa videla, da ni srečna rešitev, mu boš našla nov dom, ker je itak začasnik, a ne. Pa ne sprašuj, odkod sem izvlekla tak pameten nasvet

To se mi ne zdi dobra ideja - vzeti začasnika, ki bi mu bil to prvi začasni dom. Če bi Sini travmiral, nimaš
tega mačka kam vrniti, za dober dom pa ni rečeno, da se bo našel zelo hitro.
Skuliranega mačka, ki se razume z drugimi in če prav razumem, imaš psa, torej tudi s psi, vendar ne takega kot je npr.
moj začasnik Beni (nonstop na človeka naliman oziroma maček - klop ), ki bi zasedal tvoje naročje 24/7. Pa že z oblikovanim značajem, torej ne zelo majhen mladič.

Glede spola sem že tudi jaz ugotavljala, pa ne opazim nekega vzorca. Imam dva sitna prostoživečka, ki sta bila kastrirana šele,
ko sta bila stara nekaj let - eden ne prenaša nobene druge mačke, ne glede na spol, eden pa tolerira samice, samcev ne (niti kastriranih) . Tarik in Beni se imata zelo rada , Miša ne mara nikogar razen mojega moža. Tara ima rada vse, nje pa nobeden.Sunny ima 99% cajta zelo rad vse in vsakogar, ko se mu občasno zrola, bi pa pošteno namlatil vse in vsakogar.
Potem pa bodi pameten

So pa zanimivi tile mačji značaji, čisto vsak je drugačen in skoz ugotoviš kaj novega

Vračanje mačka...ne. Zato tudi že toliko časa tuhtam, mozgam in študiram Sinija, ker nočem komurkoli narediti tisto, kar so do njega storili vsi ostali pred menoj. Mogoče se brezveze sekiram in je v resnici Sinč čisto zadovoljen tako, kot pač je in morda dodatne družbe sploh ne pogreša. Eh, če bi se lahko lepo in odkrito pogovorila z njim...

Predno smo vzeli Kim, smo imeli 1 teden Čukija. Mi je bilo hudo pri srcu, pa smo ga morali vrnit k Gipsy, ker energija enostavno ni štimala. Prve dva dni ko se še navajajo ne vidiš takoj kristalno tega, potem se je pa iz dneva v dan bolj kazalo to, da ne klapajo. Ko smo Čukija pripeljali nazaj, se je tam takoj z Riso začel igrat, kot da nič ni bilo. Risa, ki mu je bila kos, pa je še danes njegova cimra v novem domu.

Hočem rečt to - da čeprav ne spodbujam nekega sprobavanja zdaj, da če se že odločiš probat, da ni nujno da bo muc čist na glavo, če bi ga moral vrnit nazaj, čeprav se itak vsak hoče temu izognit. Ker vsi upamo, da je pa tisti ki nam pade v uč, tapravi za nas.

Sem še nekoliko pod vtisom dogodka in kar ne dojamem, ampak Mauči je prejle do krvi ugriznil punco, ki je k meni prišla na inštrukcije . Bila sem sicer zraven, vendar nisem videla, kaj se je pravzaprav zgodilo. Vem, da se je sklonila, ker je bil na tleh in sklepam, da ga je hotela pač malo počohati. Potem pa mi kar naenkrat reče, da jo je ugriznil. Pa sem najprej mislila, da jo je samo malo stisnil z zobmi, čeprav tudi to ni v njegovi navadi, potem pa se je ulila kri. Sem bila čisto paf. Sva potem na hitro očistile rano in je kmalu nehala krvaveti, niti ni nič pojamrala, da jo boli.

Sedaj pa razmišljam, kako se je pravzaprav lahko to zgodilo. Mauči še nikoli ni nikogar ugriznil (pustimo mačje borbe, ko se ravsajo med sabo, pa še takrat so kremplji bolj aktualni). Ima sicer navado, da z odpiranjem gobčka pokaže, kdaj ima dovolj božanja, pa še to se potem raje umakne. Ampak tule zagotovo ni šlo za to, saj je punca šele prišla, Mauči pa z veseljem osvaja vse obiske, se meče na hrbet in dela prevale. Tudi potem, ko se je to zgodilo, ji je dajal buce, kot da ni bilo nič. Najbolj logična razlaga mi je, da je bil mogoče pozoren na nekaj drugega in ga je pravzaprav presenetila, ko ga je pobožala. Ni bilo nobenega pihanja ali renčanja, samo ugriz. Sem ga prejle potem vsega pretipala, če se je mogoče prej kaj udaril med igro, pa je zato kakšen del bolj občutljiv, pa ni nič videti.

Res upam, da punca ne bo imela kakšnih komplikacij zaradi ugriza . Sem pa sedaj tudi v dilemi, kako naj ravnam pri naslednjih obiskih. Vsem razlagam, kako prijazni so najini mački, sedaj pa tole . Sicer se nagibam k temu, da je bil to res izredni dogodek, ampak skrbi me pa vseeno. Je katera doživela kaj podobnega?

Mogoče je imel slab trenutek, mogoče se mu je malce utrgalo , še najbolj verjetno pa je, da mu je nehote povzročila bolečino (npr stopila na rep, taco, pa še opazila ni) in jo je v samoobrambi šavsnil. Nič hudega ji ne bo, brez skrbi

Mu pač ni bila všeč. Resno pa: zelo verjetno ga je res presenetila, ali s čim prestrašila. Mogoče ima dekle dolge lase, ki so, ko se je sklonila, privihrali nadenj. To sem namreč že videla.

Raspberry, sem ti želela poslat ZS, pa ne gre naprej - če želiš, me kontaktiraj na ana@dzzz-kranj.si

To ima moj Ziggy nek fetiš na meča - kak obisk objame prek noge in močno šavsne. Ni še sicer nikogar do krvi, sam mi prvo ni jasno zakaj to počne kot drugo me pa zanima kako odreagirat. On namreč takoj po ugrizu spusti in se gre cartat pa mi ga je pol brezveze neki za kazen zapirat.

Jaz odrasle mačke vedno, ko preveč zagrizejo (razen če ni očitno, da gre za ljubezenski ugriz), še isti hip opomnim z zelo pojačanim "ne" in se umaknem. Pri malih mucah pa se samo umaknem. Morajo izvedeti, da se to ne sme.

Oaza88, ti pošiljam mail, pa mi ga zavrača .

Drugače se mi pa možnost, ki jo je omenila Gipsy, tudi zdi smiselna. Punca ima namreč res precej dolge lase in vem, da se je sklonila nad Maučija, pa ga je mogoče res s tem presenetila.

Jaz ga nisem niti okregala, ker ko mi je pokazala roko, ji je itak že buce dajal.
Naslednjič bo verjetno bolj previdna (pa jaz tudi), Mauči je pa že včeraj pozabil, da se je sploh kaj zgodilo. Smotko moj

ojoj, smolo pa mava
pa daj na ana.zupanec@gmail.com prosim

po moje se je res samo ustrašil in zato tako odreagiral. glede nje in ugriza mislim da ni potrebno skrbet kaj preveč, vsaj po tem kakšna sem sama nekoč in še danes na trenutke hodim naokoli. z ranami ki se celijo po mesec ali več .

Pozdrav,

mam en velik problem. Namreč, naš mačkur je star okoli 10 mesecev in notranji. Razen balkona do zdaj ni imel izhoda ven. Med vikendom pa so ga določeni ljudje v hiši, ki menijo, da vedo vse o mačkah, spustili ven, in od takrat naprej muc teži in teži, da bi ga spustili. Ker se je navadil čakat pri vratih, je možno, da bo ušel, ko kdo nalašč ne bo pazil. Zanima me, kako naj mačka 'prepričam', oz. navadim nazaj na noter. Nočem ga praskat s ceste in ga gledat bolnega...