zlati SONČEK

Vesela zate Sonček , da si dobil fajn dom in fajn cimra .

Super družba , nadvesela za oba!

Srečno, zlati Sonček

Moj moj škili

tele fotke so pa čisto koledarske jagodkin lepotec

Kako se kaj drži moj/najin Sonček?

On je super, kot ponavadi. En mali nagajivček, poln energije in precej "dirkalen".

Prvo noč smo preživeli budni ... Kushi je sicer miren, ampak ko Sonček začne tuliti in praskati pri vratih za ven, lesti v transporter sam od sebe in zapirati vratca ... se mu en malček pridruži tudi Kushi in potem se dereta izmenično. Komaj gledam in močno upam, da je to samo prehodno obdobje.
Kushi sicer papca, pupca, kakca, kakca in pupca tudi Sonček, papcal je pa samo mokro hrano, ker sem mislila, da mu briketki ne ustrezajo in je lačen. Sploh ne vem, kako naj ga umirim, moj ima nočno in se mora naspat, ... ah ja, močno upam na to, da bo boljše.
Mogoče ne želita biti moja mačka? (sicer se mi to zdi totalno nesmiselno, ker so vsi mački radi moji mački ampak hudiča, ne vem, kaj bi drugega lahko bilo ... mogoče luna?)

Novo okolje, novi ljudje, vse bo ok......čez dan ali dva.

Ojoj, ti-ti Sonček... Jaz sem pa mislila, da ne bo tako hudo. Nič bat. Ko je prišel k nam, prvi dan ni jedel, je bil 2 dni skoraj neviden. Po parih dneh se je navadil novega prostora in postal bolj zaupljiv. Čez čas je pa postal zelo razigran in živahen, prav nagajiv. Kot prvo se pa ne smeta sekirat in poskušajta ignorirat, ga malo božat in ga zamotit. Ponoči se pa spi. Zanj imam še vitaminsko pasto, ki jo ima zelo rad, za malo pocrkljat, dam, ko se vidimo.
Še fotke pred odhodom.

Pozdravljeni,

Da še jaz poskušam nekoliko pomagati s pomočjo izkušenj iz prve roke. Sem namreč bivši skrbnik Sončka oz. skrbničin soprog, ki mu je alergija prerasla v astmo .... ostalo je že na forumu.

Sonček je resnično en crkljiv srček od muca. Vedno hoče biti zraven. Rad se boža in pozornost vrača s tem, da še vas nekoliko umije sproti, ko umiva sebe . Rad vam bo tudi zaspal na trebuhu na kavaču. Nikoli vas ne bo šavsnil ali kaj takega, je pravo nasprotje takšnih mucev. Ne obožuje samo mokre hrane za mačke. Zelo rad papca kakšne skuše iz konzerv, tudi z zelenjavo, v bistvu bi papcal skoraj vse kar boste jedli vi, če le ni izključno rastlinskega izvora, od mesa, sira... anything goes (vendar v majhnih količinah bolj kot posladek, da ni škodljivo zanj). Če smo pri nas jedli na kavču se je vedno smukal okrog krožnikov, če smo bili za mizo pa po stolih... Ko smo se vrnili iz službe pa je bilo nujno, da takoj dobi nekaj mokrega za pod zob. Brikete seveda je, ampak zaradi njih ravno ne skače do stropa. Če bi imel cel dan na razpolago mokro hrano bi bil verjetno zelo debel, zato je bolje, da jo dobi ko ste doma. Verjetno najbolje ob vaši večerji....

Prve dni se je potrebno veliko ukvarjati z njim, božati, igrati, vitaminska pasta je stvar, ki se ji nikdar ne more upreti. Ker je rad vedno zraven mu zaprta vrata niso najbolj po godu, a na vhodna se bo pač moral navaditi. Je zelo prijazen in se ga da marsikaj navaditi, le v prvih dneh dresura verjetno še ni priporočljiva, ker ga je precej strah na začetku. Sicer je pa zelo ubogljiv, če mu kaj ne dovolite največkrat zadostuje že dvignjen prst in pojasnilo, da ne sme (pri nas smo včasih zraven zaploskali, če kje bolj daleč in je kaj špičil...). Je zelo dojemljiv tako, da brez skrbi.

Veliko zabave
zoran

Eh, škoda za vašo alergijo, saj se vidi, da ste imeli Sončka zelo radi.

No, saj obupala ne bova, daleč od tega, bova pač malo sitna zaradi nespanja

Zoran, hvala za napotke. Bi rekla, da mi je žal, ker ste morali dati Sončka proč, pa mi rahlo ni Saj se razumemo, ane? Mi je pa žal za vsakogar, ki zaradi alergije ne more imeti mucka. Ker muc je res popestritev v življenju.

Moram reči, da je šla njegova hoja iz pritalne do normalne v eni uri, kar je menda dober znak. Kmalu po prihodu domov je tudi začel repkati, deliti buce in bil na splošno vesel, vsaj tako je zgledalo. Je crkljiv, prede, lep mačkon je, samo ime .. doma imamo mačkonarja Pončija in namesto Sonči se velikokrat ujamem, da mu rečem Ponči, tako da to se bom morala navadit

Kushi ... Kushi je itak mačkon zase, to vemo ane? Ponoči celo ni zbežal, ko sem mu prinesla mokro hrano v posodici (bila sem na razdalji pol metra "za ovinkom" - on pod mizico, jaz za vogalom te mizice), tako da lahko rečem, da nek napredek je, čeprav ne velik. Malo in malo, pa bo silim pa nič ne v njega. Najbolj sem se bala, da bosta zgrešila mačji wc in kako lužico naredila kje drugje. Pa ni bilo tako, je bil wc precej zaseden

V glavnem, poročam, kako in kaj, pa tudi kak slikovni material bom posredovala

Pa saj vam gre kar dobro .
Jaz za Nikito tri dni sploh ne bi vedela da jo imam, če ne bi bila zjutraj skledica s hrano prazna in wc za sčistit. Še par naslednjih dni sva se srečevali samo ponoči, ko sem se jaz odpravljala spat, ona pa raziskovat, čez dan sem videla pa samo kakšen del tace ali repa, ki je kukal iz skrivališča. Potem jo je pa minilo in kar naenkrat je bila vsepovsod .

Sploh ne vem, kako naj ga umirim, moj ima nočno in se mora naspat, ...

Sej Sonček se bo moral tud enkrat naspat...

Vse bo OK, mora bit! Sonček je lahko Sonči, lahko pa tudi Ponči.

Saj vam gre kar uredu malo začetniških težav pa tudi mora biti, da bosta vedela, da ju imata
Lupčka vidva se pa čimprej sprostita in uživajta na polno

Jaz mislim, da vam gre dobro.
Pri enih gre bolj počasi, pa nič za to. Ko smo mi našo Sonči posvojili, sedaj imenovana Peggy, je kar nekaj časa trajalo, da je iz pod postelje prišla kako drugače, kot če si jo s perotom vabil. In s tem je postopoma prišlo vse ostalo. Tujcem se seveda ne pusti prav božat, meni doma pa po 2 letih zdaj vsak dan daje buce in me zjutraj hoče zbudit tako da me pride lizat po rokah, pa pleza mi po naročju občasno. Je pa po karakterju še vedno nežna muca, ki se kdaj skriva pod mizo, pa potem beži pod posteljo, kar tako...ker taka je. Ali pa jo hočeš prijet pa v naročje vzet, pa kar odskoči na drugo stran postelje