Danes me je poklicala gospa iz Ljubljane, ki kliče vsepovsod, pa je našla MH in mojo številko(?), ker živi pod njihovim blokom eno leto star maček, že kastriran, ona ga hrani, ampak je zdaj tako mraz, pa si gospa silno želi, da ga kdo vzame k sebi. Imel je tudi bratca, ki pa je žal že povožen. Gospa ga ne more vzeti, ker je alergična na mačjo dlako in večkrat odsotna za dalj časa. maček je prijazen in se ji pusti božati. Maček nima nobenega zavetja, ker drugi stanovalci ne dovolijo postavitev hišice. Tudi ko ga hrani, počaka da poje in vse pospravi za njim. Ves čas posluša pritožbe sosedov.
Sva ugotovili, da je zelo malo možnosti, da dobi dom, da je še mladičev polna kapa. No, gospa se bo še trudila, upam, da ji uspe. Sicer pravi, da sodeluje z Mačjelovkami in je z njihovim delom zelo zadovoljna. Ne razume pa tega, da so tega mačka in bratca po kastraciji, ko sta bila še mladiča in prijazna do ljudi, vrnili nazaj na cesto, med parkirane avtomobile. Gmajnice ju baje niso hotele vzeti.
Žalostno je življenje, če si cestni maček....
