No, pa se javljamo po enem mescu...
Za nami so težki časi, ampak prav tako dosti je bilo lepih.
Redford se je v trenutku, ko je vstopil v stanovanje obnašal, kot bi bil doma. Bil je grozno radoveden, naša muca Berta (5 letna najdenka s petrola na slo/hr meji) ga ni zanimala. Je bil cartljiv do nas, zelo zaupljiv in sladki. Ko je po dveh dneh nehal jemati antibijotike je postajal vedno bolj živahen in ugotovili smo, da je malo pravi mačji bandit. Zato smo ga preimenovali v Fritz, ker je krajše in mu blazno paše. Strinjal se je!
Potem pa je čez nekaj dni dobil čudne praske po ušesesih. Prestrašila sva se, da bi znala mogoče Berta vzrok krvavih ušesk, kar bi bil resnično slab znak, saj sva še vedno potrpežljivo upala, da se bosta prej ali slej "spoprijateljila". In na srečo ni bila. Šli smo na veterino in povedali so nam, da ima vneta ušeska in si jih je sam uspel tako razpraskati:(
In potem smo šli domov s kapljicami, antibijotikom in LONČKOM okrog vratu;( Mali je bil blazno nesrečen. Klicali smo ga astronavtek, lučka, lonček... Počasi se je navadil in tudi njemu je postalo smešno. Berta pa je gledala prav privoščljivo, hi hi. Je bil pa vseeno veseli, ko smo mu ga sneli. Ušeska so vredu, še vedno pa čakamo, da bo spet pognala kakšna dlačica. Saj bo!
Drgače smo po treh tednih še vedno zamanj upali, da bosta poslala prijateljčka. Nasprotno, Berta je vedno bolj sovražila naju, predvsem mene. Pihala, bolila, praskala, grizla?!?! Njena dnevna rutina se je preveč spremenila, Fritz je k temu pripomogel še s pravim najstniškimi nagajivostmi: vedno ko je šla jest je tekel za njo in potem je šla vstran, on pa pojedel vso hrano, ko je šla na wc je skakal na njo in je spet šla, bilo je nemogoče igrati se z njo, ker je tamali takoj pritacal in napadel igračo, ona pa je užaljeno pihnila in se odstranila ter sama sebi bolila naprej. Bila sva strašno žalostna, ker sva se bala, da to ne bo nikakor šlo. Le ponoči si Berta ni pustila vzeti njenega mesta na najinih nogah, Fritz pa se je razje cartal kar pri meni v objemu.
Ko že več nisva vedla kaj bi, sva nabavila Feliway. Nisva bila preveč optimistična, pa vseeno sva močno stiskala pesti, da bo kakšen učinek te kao "čudežne mačje droge":)
Čez nekaj dni sta imela prvi kontakt. Napadala sta se, a zgledalo je prijazno. Berta je po enem mescu spet prišla fehtat jutranje krtačenje. Še pobožati se mi je spet pustila, jaz pa sem se obnašala popolnoma flegmatično, jo kar pograbila in polubčkala. Ni me je več bilo strah, kar je nedvomno tudi čutila in vdala se je. Ni še stara Bertika, ampak bo.
Tudi s Fritzekom sta na manjši distanci, včasih kar hodita en za drugim.
Midva ga mava pa neznansko rada, saj je mali res cukerček in prava slika!
Takole pa sva se zjutraj posnela:
http://youtu.be/8_oWp9PH5r8Berta in Fritz:
http://www.youtube.com/watch?v=7KMdOZ3Y52sBi vstavila še kakšno fotko, pa ne gre?!?!