Šiškarja Don in Raf

Ja, kako lepo, da dobivava čestitke. Sva čisto happy, Marija pa zelo ponosna na naju. Hvala, hvala, seveda čestitka velja Berniethepie,
saj pravijo da velja en teden prej pa en teden poznej.
Vam povem, da sem jaz Raf pravi mojster za lovljenje. Do sedaj mi še ni šlo tako dobro, ja, sedaj je pa zmeraj bolje. Marija mi meče
miško, mojo najljubšo igračko, jaz pa za njo. Ampak sedaj jo pa ulovim, ko mi jo vrže. Ali v zraku, ali pa na tleh. V glavnem miška ne pride daleč. Don ima pa raje klobko debele volne. Potem pa tekata z Marijo po celem stanovanju, iz enega prostora v drugega, pa spet
nazaj. Jaz se pa držim malo bolj ob strani, saj ju je prav zabavno gledati. Znam pa še nekaj. Marija ima majhno škatlo in v njo da briketek, potem pa v odprtino da papirnato brisačko in pravi, na Raf, kje je. Ha,ha, to je zame mačji kašelj, saj sem se naučil, da
z gobčkom potegnem papir, s tačko pa v škatlo in hop briketek je moj. Potem pa hoče še Don, pa ga vedno prehitim ha,ha,ha.
Don in Raf

Vidva imata velikasnko, ne - gromozansko srečo, da imata Marijo, ki se z vama kar naprej ukvarja in skrbi, da vama nikoli ni dolgčas!

Lep pozdrav vsem!

Mi se gremo pa skrivalnice. Ko zjutraj Marija postilja posteljo, se midva (no, bolj jaz Raf, Don je len saj veste) podiva po postelji in
Marija naju išče pod dekico in ko naju najde pravi ku-ku, pa naju spet pokrije. Midva pa hitro na drug konec postelje, pa spet ku-ku in
tako naprej. Ja, se kar precej utrudiva, Marija pa nasmeje. Pravi, da ji polepšava dan, čeprav ne veva prav kaj naj bi to pomenilo.

Res, dan je treba začeti z nekaj telovadbe Si vaju kar predstavljam

Midva sva se odločila, da nama niso več všeč tapete, ki so v spalnici. Pričela sva jih odstranjevati, malo po malo, ampak Marija ni
zadovoljna s tem in nama je to prepovedala. Ja, ne smeva preurejati stanovanja, ha, ha, saj je že veliko stvari drugače kot je bilo
pred nama. Sedaj je na vrsti ograjica na poličkah pri oknu. Namreč bilo je takole. Marije ni bilo doma in predno njen dvonožnik dojame,
da potrebujeva pomoč pri lovljenju muhe (Marija jo spodi na okno, da jo lažje ujameva), je že kar je. Zapodila sva se za muho, ona pa
med rože, ki so na polici pri oknu. Pol police je najine, pol pa od rož in midva sva pridna in rože pustiva pri miru, razen če gre tja muha.
In tako cop, cop, cop in tri orhideje hop na tla. Uboge orhideje, odkar sva midva tukaj, so bile že petkrat na tleh. Marija je dala nalogo
svojemu dvonožniku, naj takoj naredi ograjico, da ne bodo rože kar naprej na tleh. Ko bo to končano, bova objavila slikice, da vidite
kako to izgleda. Ah, ja, zadnjič sva pa raziskovala en majhen prostor, kjer so vrata vedno zaprta. Se morava pohvaliti, sedaj sva že
tako pridna, da sva spuščena in imava celo stanovanje na razpolago, tudi takrat, ko ni nikogar doma. Le ta majhen prostor je zaprt.
No, poglejte si kako je zanimivo.
Don in Raf

malo nižje poglejta no, wc papir je čisti žur , Marija ga je nastavila ziher samo za vaju

samo da vama je fajn

Pridna sta, pridna, kot iz tadobrega učbenika Šiškarji pa se seveda pridužujemo preizkušenemu namigu Fiorine glede wc papirja

Khm... glede papirja....
[pogovor v trgovskem centru, večji nakup]
Č: Kaj si rekla, papir rabiš? A tega?
Jaz: Zaboga ne tega, daj unega drugega [opis] vzemi.
Č: Kaj pa je z unim narobe?
Jaz: Ammmm..... Meli ga nima rad

O ja, saj mislim, da sta že uč vrgla na papir

Ha,ha,ha, midva sva iz drugačnega testa. Enkrat nama je Marija že ponujala toaletni in nekaj ga je razvijala, pa nisva imela zanimanja zanj.
Mogoče res ni bil prave sorte in naju bo še prijelo tako igranje. Včasih pa jaz Raf, vzamem kuhinjsko papirnato brisačo in hop z njo po kuhinji,
potem ko je razvita, me pa ne zanima več. No, pa verjetno bova še kaj ugotovila, kako se igra z raznimi zadevami, čeprav se igrava samo takrat,
ko se igra z nama Marija, midva se pa igrava tako, da se loviva po stanovanju.
Don in Raf

Kot sva obljubila, takole sedaj zgleda polička z nesrečnimi orhidejami. Kaj ni lepo? Sedaj ni nevarnosti, da padejo dol. Saj sva
previdna, ampak včasih se pa le zgodi nesreča. No, tako zgledajo vse poličke v stanovanju. Joj, kaj se je zadnjič zgodilo. Marija
je odprla vrata, da pomete pred vrati, hkrati so pa sosedje tudi odprli vrata in kaj je prišlo ven? Nekaj na štirih nogah. Ja, saj
midva poznava kužke, ampak ta je pa res malo čuden. Je nedoločljive pasme in tako velik kot sem jaz Don. Pa še punčka je.
Je prišla takoj k Mariji, jaz sem pa budno spremljal, da si nebi kaj preveč domišljala. Raf se je šel pa skrit. Malo se je smukala
sem in tja, pa še k meni je prišla in sva se povohala, pa sem jo tako grdo gledal, da je šla raje k svojemu lastniku. Marija ji je
dala posladek in zaprla vrata. Ja, pri nas je vedno kaj zanimivega.
Don in Raf

Vam pa res nikoli ni dolgčas, to več kot očitno drži. In vemo, da bi grdo gledala tudi kakšno večjo mrcino, če bi se smukala po vajinem teritoriju, tako da jo je ta mali sosedov cefizelj še dobro odnesel

Poličko ste pa super uredili; orhideje so čudovite rože in se le potrudita, da takšne tudi ostanejo. Se podajo vajini lepoti

Oho, orhideje v kozolcu a gremo stavit, da jih ne moreta zrušit na tla

Ta vajina javljanja so za pojest sladka, tako kot vidva, cukrčka

S te perspektive vidim ceeeelo poličko rožic

Cats, seveda jih lahko zrušiva, ampak midva sva pridna in pustiva rožice pri miru, kriva je muha, ker se gre za rože skrit in
seveda jo morava midva ujeti, potem je pa problem, ker vse leti. Imava pa na piki eno rožo, ki je pa preveč mikavna, da bi jo
pustila pri miru. Saj je že od vsega začetka na vrhu omare, ampak nisva mogla do nje, ker nisva mogla tako visoko skočit.
Marijo je spet skoraj kap, ko me je videla na omari pri roži. Ja, to sem si spomnil jaz Raf in vsakič, ko sem bil tam, sem malo
pogrizel liste, ker ima take kot trava, sem mislil, da jo lahko jem. Saj Marija vsako jutro prinese sveže liste trave, ampak
sem se šel malo rekreirati na omaro in sem še malo rože pojedel. Sem se vedno smejal Mariji, ko jo je zalivala in je glasno
komentirala kaj je s to rožo, sigurno ima kakšno gosenico da so listi pogriženi. Še na misel ji ni prišlo, da sem jaz tista gosenica,
seveda dokler me ni videla pri roži. Sedaj jo pa prestavlja po stanovanju in ne ve kam jo naj da, ker jo povsod najdem in spet jem.
Je rekla, da jo bo slikala, dokler jo je še kaj in potem vam jo pokaževa.
Don in Raf

kosmata gosenica mala, pazi kaj delaš

Ej vidva lumpka...Ne ga biksat!
Vajina mamica se je na FB javila, vaju lepo pozdravlja, pošilja poljubčke in vama sporoča, da se ima super lepo. Je pa tudi presrečna, da se imata vidva tako usper!



Na tej drugi sliki je skupaj s svojim cimrom Sergejem, ki jo je zelo lepo sprejel in skupaj uživata v mačjih trenutkih.

Pridno skrbita za razvedrilo, ne pa povzročat sivih las Mariji, prosim... Lep pozdrav vsem od nas vseh!

Lepo, da spet vidiva mamico, ampak sedaj je najina mamica Marija, njej je pa žal, da tako lepe muce nima ona. Njen dvonožnik
je pa rekel, da sem jaz Don od te muce, Raf pa ne. Marija je pa rekla, da je vseeno, rada ima oba. No, kaj se je zgodilo z rožo iz
prejšnjega poročanja? Ni je več. Marija je obupala in je z žalostnimi očmi pospremila rožo v smeti.Slikica je pa od takrat, ko je še
nekako zgledala roža. Hja, sedaj je kupila drugo, ta pa naju ne zanima, ima nekam čudne liste in nama niso všeč. No, pa saj vedno
ponavljava, da sva pridna in pustiva rože pri miru, da ne boste slučajno mislili, da je Marija brez rož. Kje pa, res da jih ima malo
manj kot včasih, ker je polovica poličk najinih, ampak ona ne zna živeti brez njih, pa morava biti pridna, da se slučajno ne bi kaj
nepredvidenega zgodilo. Ja, včasih pa le kakšna pade dol. Včeraj sem jaz Don vrgel dol božični kaktus. Sploh ne vem, kako mi je to
uspelo. Zataknil se je za mojo dlako, ko sem skočil s pulta in letel z mano dol. Marija je bila že v postelji in je priletela kot raketa
v kuhinjo. Jaz pa pod mizo. K sreči je bilo vse celo. Brez besed je postavila kaktus nazaj na stojalo, pometla kar se je streslo in šla
nazaj spat, jaz pa cop, cop, cop za njo. Ja, imava pa celo korito trave. Kar poglejte si.
Don in Raf