Svilene tačke

Zlati mucki in zlata Sonja, nimam kaj drugega reči

Tamali so bili zadnji Sivkotovi (in tudi Biondikini) otročki, hi, hi...
Bistvo naše zgodbe sem pa pozabila povedat. Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj imava toliko muc .... Zato, ker je bilo pristojno zavetišče vedno, ko sva se obrnila na njih, seveda že prepolno in jih niso imeli kam dati....zato!!! Da bi jih pa pustila zunaj , prepuščene na milost in nemilost ljudem, ki so jih pobijali in spuščenim psom, ki so jih napadali? Ni govora, pa tudi če sama nimava kaj jesti, najini mucki ne bodo nikdar lačni, kljub njihovemu številu!!! No, pa da sem odkrita, tudi ko nama je MH pri teh tamalih priskočila na pomoč, nisem ostala brez enega izmed njih, Tomija, previdneža in najbolj nezaupljivega mucka, kar sem jih do tedaj sploh imela priložnost srečati. Danes pa je to najbolj moj muc od vseh 10. Tako zelo navezan je name, da me je včasih že kar malo strah, kaj pa če... (tale naš EMŠO je čist neusmiljen in nepredvidljiv, khm...)

Še male razbojnike da pokažem, res da so fotke zelo slabe, a bistvo se vidi....tako majhni, pa se že znali splezati na gugalnik




takole pa so se hladili na balkonu, v senci ograje, že nekoliko večji... od leve proti desni: Bučko, Frfra, Čopko in Tomi.

Oh, kakšne lubike kot da jih je nekdo raztegnil po gugalniku in ploščicah sami srčki

Sivko.....
najlepši prostoživečko ever...


še na "svobodi" v družbi z ježkom, ob "dobrih" briketih, že kastriran in s prirezanim ušeskom...


nič več nikogaršnji muc, iz prostoživečkota si postal moj muc, ne nazadnje si bil Tomijev ati...


znal si tudi uživati, na tleh v dnevni sobi ali na sončku na balkonu je bila tole tvoja najljubša poza...


začelo se je... ... 19 dni nazaj...težko si pričel jesti, smrdeti ti je pričelo iz gobčka, odšli smo do veterinarke.... Dobil si antibiotike za 14 dni, nisi zdržal do konca, že po enem tednu sva te odpeljala nazaj, saj nisi več jedel. Vsi zobki so bili odstranjeni, razen štirih, testiran si bil na Fiv in FeLV, šok...pozitiven si bil na Fiv. Edina hrana je bila polovička paštetke in veliko vode, tako si živel od torka, ko si ostal brez zobkov. Jutrišnje kontrole nisi dočakal, odšel si že danes, za vedno....
Kako zelo težko se je bilo odločiti, saj si mi še dopoldan predel v naročju, čeprav si bil že zelo izčrpan.
Sivko, moj zlati muc, nikoli te ne bom pozabila, vzel si mi delček srčka in ga odnesel s seboj k Miškotu, Bučkotu, Metki, Špelci, Pikici, Marjetki....

Danes si takole zvit spančkal v duplinici, kjer do sedaj nisi bil nikoli. Iskal si skrite kotičke, kjer si imel svoj mir... sedaj ga imaš, lepo pančkaj....

Moje sožalje, sonja. . Sivko .....

Iskreno sožalje . Sivko

Sivko jaz sem pa tako upala, da ti bo uspelo in boš še lep čas razveseljeval svojo Sonjo
Žal mi je, da ti ni uspelo, srček lepi ...počivaj na mavrici s svojimi prijateljčki, kjer nič ne boli in je vse lepo

Sonja, iskreno sožalje, brez besed sem objem

Iskreno sožalje

Poljubček na mavrico Sivko . Sonja .

Iskreno sožalje ...

Oh ne no.. ubogi sivi lepotec... Sožalje, Sonja...

Sonja, iskreno sožalje , res je bil najlepši prostoživečko z belimi štumfki . Mirno spančkaj, Sonjin lepotec

Tako zelo mi je žal

Sožalje tudi od nas.

Sivko moj, ob štirih zjutraj sem te držala v naročju in ti prav potiho prigovarjala, da boš uspel...če si preživel zloma obeh prednjih tačk, štirih strelnih ran v čelo in nič koliko gnojnih borbenih ran, boš pa ja tudi to puljenje zobkov... Pogledal si me, z vdanostjo v učkih, moje solze pa so kapljale na tvojo bučko...zbudila sem se in komaj dojela, da te ni več....

Sivko moj zlati, tvoja Biondika te čadalje bolj pogreša, sedaj ona namesto tebe kot kuža hodi za menoj in mi nastavlja bučko za čohanje...kako me boli, ko jo gledam tako žalostno...

Oh Sonja, sozalje.

29.7.2010 - 29.07.2014 - ja, Miško moj, ljubezen mojega življenja, moj kosmatko, že štiri leta je, odkar si za vedno odšel in si moja najsvetlejša zvezdica na nebu...
Od leta 2005, ko sem izvedela, da si pozitiven na levkozo (kot mlad mucek, rojen leta 2000 si bil negativen, a takrat se še nisem zavedala, kaj pomeni zunanje okolje za mucke), sem trepetala za tvoje življenje, za vsak kihec si bil na veterini in prav z užitkom si mi kradel Synulox, ki te je znova in znova postavil na noge in si mi vedno znova lahko nosil domov svoj plen, voluharje, miške iz sosednjih njiv, slepce in kuščarje, pa tudi kakšen krtek, polh ali celo veverička je končala v tvojih šapicah, nad čemer pa nisem bila prav nič navdušena, a sem ti odpustila, saj si mi tako ponosno prinesel domov pokazat, kako znaš poskrbeti za hrano...
Rad si se crkljal v naročju, leže na hrbtu si mi prepustil svojega bušija, da sem te lahko čohala, ti pa si v tem neznansko užival, ure in ure, dokler sem jaz zdržala, ti bi še... Zvečer si mi zaspal ob (ali na) telesu, tvoje bučka je bila naslonjena na mojo ramo, vedno sem te morala božati, ti si zadovoljno predel, dokler te ni odnesel spanec...Nisem se premaknila, vsako noč sem se bala, da se ne boš prebudil...In tako vseh deset let...
Od diagnoze kronična odpoved ledvičk do odhoda si zdržal dobre tri tedne s pomočjo infuzij in tridnevnih bivanj na veterini, predzadnji dan, ko si bil še doma, te pa tačke niso več držale...popolnoma si shiral in bala sem se, da ne boš dočakal jutra...Pa si ga, komaj. Takoj ob osmih zjutraj si bil že v ordinaciji, tisti trenutek se še nisem zavedala, da ti bom morala pustiti, da odideš... S teboj sem bila do zadnjega trenutka, nikoli v življenju ne bom pozabila tvojega zadnjega milega pogleda, polnega naklonjenosti in predanosti. Še vedno imam občutek, da sem te izdala, ker ti nisem pravočasno dovolila oditi, že kak teden prej, da ne bi tako trpel kot si... Zdravnica na veterini naju je pustila sama, da sem se lahko poslovila od tebe, dragi moj muco. Še zadnjič sem glavo položila na tvoje kodrčke na trebuščku, a tega že nisi več vedel, saj si že dobil injekcijo za pomiritev. Tiščala sem te k sebi in solze so tekle in tekle, ko je prišel odločilni trenutek, sem se pa popolnoma zlomila...Tvoje shirano telesce je bilo tako toplo in mehko, nisem mogla stran od tebe, najraje bi odšla s teboj tja, kamor si odšel ...moja zvezdica, moj ljubi Miško, moj buško, moj kosmatko, RADA TE IMAM in nikoli te ne bom pozabila....

njegov skodran buši in položaj, v katerem je najbolj užival, jaz pa tudi, Miško je bil moj psihoterapevtek...


bil je notranje - zunanji muc, kar ga je stalo okužbe s FeLV




najlepše darilo za mojih 50 let - Miško z ostalimi darili...


takole pa je zgledal še 13.02.2010, miza je bila njegova strateška točka...


ne dovolite, da vaš mucek takole shira, nikoli si ne bom odpustila, ker sem poslušala strokovnjake....pomagajte mu veliko prej, pomagajte mu, da se dostojno poslovi, ne pa da umre v mukah... moj Miško, 28.7.2010, dan prej, preden je odšel...

Miško...