Svilene tačke

Miško, bil si prekrasen mačkon in zdaj si že lep čas najsvetlejša Sonjina zvezdica
Sonja

Oh ja Storila si največ, kar si lahko v tistih zadnjih tednih zanj - imela si ga rada, za kar ti je sigurno še danes hvaležen in te pazi, prav tako na tvoje mačkončke.

Miško, počivaj v miru še naprej

Sonja, tudi mene včasih zgrabi taka žalost in se spomnim za nazaj , ko sem 2001 je bilo, vzela pri eni tetki v hribih (zelo daljna sorodnica od moža) črnobelega mucka, divjačka in ga poimenovala Charlie, postal je tak cartek. Kastriran, ampak večkrat bolan že v prvih mesecih. Kasneje, ko je bil cepljen (to so mi svetovali na veterini, da bo odpornejši - kaj sem pa takrat vedela o Fiv in Felv) je zrastel velik in lep mačkon. Pri dveh letih je zbolel... vnetje dlesni, dobil antibiotike, ozdravel, pa se mu je ponovilo. Takrat pa je bil en drug veterinar in je predlagal testiranje..In tako je moj Charlie zaspal..star le dve leti in pol. Imela sem še tri druge mucke, vse smo testirali in so bile negativne. Vem, kako je, še sedaj pridejo solze v oči.. V službi imam njegovo sliko..tisto njegovo smešno pobarvano okroglo facko..

ja, Panic,poznam to, tudi jaz sem imela v službi fotke cele moje pozitivne družinice (ata Bučko, mamica Meti in sine Miško, vsi trije so se okužili šele po 4-5 letih na tako opevani svobodi... ) in noben drug muc, od vseh 9, ki jih še imam, mi ne more nadomestiti Miškota...pa imam vse izredno, izredno rada, a Miško je eden in edini....

Sonja, nobena odločitev ni prava, ko se boriš za življenje svojega kosmatinčka in bitko izgubiš. Očitala bi si, če bi se prehitro odločila za milostno injekcijo, očitaš si, če mucka do onemoglosti prepuščaš zdravljenju, ki je pogosto nasilno in boleče. Dva muca si izgubila v kratkem času in vem kako hudo ti je. Izrekam ti sožalje in upam, da te bodo potolažile zverinice, ki ti delajo družbo. Čas in ljubezen preostalih muc sta najboljši zdravili za bolečino, take so moje izkušnje. Drži se. Tako pač je, če sprejmemo v svoje življenje bitja, ki jih iskreno ljubimo, pa naj bodo to ljudje ali živali, pridobimo možnost za doživljanje največje sreče, a tvegamo tudi najhujšo žalost ob izgubi. A vseeno verjamem, da se ne smemo zapirati ne pred srečo in ne pred bolečino. Prav je, da polno živimo.

Res je, Gaya, očitala sem si, si in si bom, vedno znova in znova, še vsaj 9x...in čisto prav imaš, nikoli ne veš, kdaj je tisti najprimernejši trenutek za slovo.
Hvala za izrečene besede sožajla, ne samo tebi, Gaya, tudi vsem ostalim, ki čutite tako kot jaz, imate radi svoje kosmate prijatelje in jim pomagate, ko je to potrebno...

Včerajšnje sonce je nekaj naših kosmatinčkov zvabilo na balkon (po novem zamrežen), nekaj pa tudi ne...

Puhka je kljub odprtim vratom rabila kar nekaj časa, da se je spravila vsaj do vrat, na balkon pa ni hotela...čisto prava notranja muca

najprej si je morala urediti kožušček...

preveriti, če je dnevna soba pospravljena...

tamle je en listek na tleh, a ga ne boš pospravila...


pa tud šipe bi lahko že končno pomila, nč ne vidim ven...


a ha, sedaj je pa bolje, ko si odprla vrata, kaj pa je tamle?


zunaj je zame prevroče, kar Tomi naj gre ven...Tooomiiii, pridiiii.....


Tomi, kje si, a ja, tamle zadaj se skrivaš....


ker Puhka ni hotela na balkon, si je Tomi našel drugo punco za klepet, Miniko, ki ga je imela, kot je videti, prav kmalu poln kufr...


tud v kotu ne morem bit sama, prec je za mano ta bukselj, mi ne da in ne da miru, jaz bi se pa rada sama v miru senčila....


ah, te babe, za nobeno rabo niso, men je pa tolk dolgčas...


se moram pa kar mal odpočit, grem v mižule za kakšno sekundo, dve....


pssst, Tomi je zaspal, a ne za dolgo...


ja kaj me pa ti budiš, a ne vidiš, da sem utrujen, bejž stran s tem telefonom in nehaj me slikat...

hm, zdej sem se pa spomnil, da bi nekaj prigriznil, grem not...


zaradi silne utrujenosti je najlažje jest kar leže, pa nekaj briketov ni dobrih, le kaj mi je dala vmes ta naša...(morda so pa včerajšnji vmes )


Slikala sem z mobijem, zato kvaliteta fotk ni ničemur podobna....sorry, drugič bo bolje

Koooončno si se nas usmilila s prekrasnim mačkovjem zelo lepe slike so, veš!
Samo Puhko imaš pa hudo natančno vidim, mora biti vse po regelcih Tomiju pa vse dol visi
Sami srčki

če smo čist natančni, predvsem buši mu dol visi....
Danes ima spet popadke in je iz ljubega miru kar naenkrat skočil v Puhko, ki je mirno spala v svoji košarici. Ni bila igra, ampak jo je prav grdo napadel. Reva Puhi je čedalje bolj znervirana in se boji že vse mačkonov, ne samo Tomija. Ga bom mulca zaprla v svojo sobo, pa bo mir v hiši, ali pa ga bom vrnila...začasni skrbnici...(sebi) Sploh ne vem več, kako naj ga ukrotim, ker tole je pa že višek, kar počenja, z združevanjem z ostalimi (zgornjimi) muci sem pa tako že nehala 14 dni nazaj...

Tomi smotko, kaj ga biksaš a veš da se punc ne tepe
On misli, da je alfa samec, ker mu ni noben povedal, da ni ...drugače pa res škoda zaradi združevanja, ampak toliko karakterjev na kupu, kaj češ
A veš...je bil mlaj, Ula tudi teži malim dvema

tale mlaj pri njemu pa že predolgo traja...ga bom preselila na mansardo, pol bo videl hudiča v mačji podobi oz. okusil "nežno" šapo alfa samičke Pupke, mulo, prav jezna sem...

Čakte mal, Tomi ima igralne prebliske, dajte prosim to razumet
Ampak, a ni fino, toliko različnih karakterjev: ena fina gospodična, vsa natančna, potem pa en konkreten mačkon, ki ima tudi svoje fore in konkretno zaobljen telešček, idealen za premečkat, pa Minika, ki tudi hoče svoj mir - ma, meni so svetovni

Haha, lohk da je Tomi mal naporen, je pa srčkan, tudi okrogli trebušček je srčkan. Normalno je, da fantje težijo, imajo v genetskem zapisu, da jo dobro odnesejo ne glede na težo "neumnosti". Punce potrpijo. Tako, kot (pogosto) me. Saj smo vsi del živalskega carstva, podobnosti med mački in ljudmi niso naključne.

mah, ja, kdo bi razumel ta moški svet, jaz sem nad njim že davno obupala, kar se razumevanja tiče....en trenutek je nežen kot najnežnejša mačja princeska, že v naslednjem trenutku pa dobim eno focko okrog ušes, ja, tudi jaz...(govorim o Tomiju, da ne bo pomote...). Danes je tudi polna luna, ki pa mu je udarila na čvekanje, že cel dan se nekaj pogovarjava, pa mu še ni dovolj...on meni maw, jaz njemu nazaj maw, pa spet in spet in spet......

tale njegova fotka mi je zelo všeč in mi je žal, ker ni ostra, sem slikala z mobijem in brez očal... moj Tomi ni bajsi!

Ti, čveka od Tomija...krasen si prav zares, pa tudi če si kdaj pa kdaj malo naporen Po moje te samo nihče ne razume
Lupčke vsem lepotcem

Jst pa hodim nazaj tole sliko gledat, ker je tako lepa kot iz kakšnega malo orientalskega koledarja...
Tista orhideja ali kaj je, živo purpurna, poleg razkošnega belega repa... fantastična res.

pa tud šipe bi lahko že končno pomila, nč ne vidim ven...

Smo se komaj našli....
Naše svilene tačke se na ogled postavijo...

"spodnji" mucki (pritličje) : najini seniorčici - 13 let :
Minika


naša princeska, uboga Puhka, ki jo Tomi zadnje čase ne mara in jo kar naprej prav grobo klofa...



Biondika, najmlajša punca pri hiši


in Tomi, lump, terorist, pošast in...... mamina maza, vse naenkrat.... v enem okroglem kožuhastem teleščku...


danes so bili "zgornji" (mansarda) mucki malo na obisku pri "spodnjih"....

moja Pupika, miška moja, ki je šele po štirih letih prvič zapredla...


mamica Šemi, ki uživa, ko se lahko takole pocrklja na kavču


zlati muc, moj rumenko Zlatko, ki ima rad prav vse muce po vrsti in ki ga je bilo najbolj strah za novo leto, ko so zunaj prav veselo pokali...


in seveda najbolj fotogenični in najlepši muc pri naši hiši, Smrko, ki je zaljubljen v Zlatkota



Smrko se prav hitro spremeni v bikca Ferdinanda...

ja, saj vem,... ampak je takoooooo lep....


Smrkota in njegovo mamico Šemi zanima, kako priti do tistih zadevic tam zunaj...


Šemi vedno rada takole gleda skozi okna, tokrat seveda v družbi... le kaj je tako zanimivega....


....tule je odgovor....


pa še naš zadnji posvojenček, pozitivček (FiV in FeLV+) Maxi, ki ima v mojem srcu prav posebno mesto...

na obisku v kmečki sobi


pod mojim budnim očesom se takole pocrklja v dnevni sobi, potem ga pa odnesem na hodnik, kjer ima svojo sobico...


takole shiran je prišel k nam septembra in ko je kar vztrajal pri nas in ni šel domov (sosedov muc), sva ga peljala kastrirat in testirat..., zgornji posnetki so pa novembrski in decembrski

Ko sem sosedi povedala, da je Maxi sedaj pri nas, je bil njen komentar samo ta, da dobro, da je še živ...........ker je mislila, da ga ni več....

En velik hvala in za rešenega Maxija!
Ostalim je pa že dolgo lepo. Vsi so krasni.

toliko pozitivčkov sem že imela, da so res moja šibka točka.... hvala Trixi.
Mi je pa nadvse hudo, da ga ne morem imeti skupaj z ostalimi, včasih me tako glasno kliče, da se mi kar srce trga, ko ga grem pa pocrkljat in mu začelim lahko noč, pa se vleže in čisto mirno zaspančka, srček od mucka je, krasen karakter

Joj, tile belo tigrasti z daljšo dlako a la Smrko - čist preč
Maxi je vedel, kje mu bo dobro, tudi če ima posebno, ločeno rezidenco, o komentarju sosede pa "no comment"

Sonja in svileni tačkarji