Daj si duška

Šiht se dobi, če si pripravljen delati res KARKOLI neglede na izobrazbo, ki jo imaš!
Moja izkušnja! Pa še tako imaš možnost poskusit in spoznat ljudi, ki jih mogoče drugače ne bi in bolje oni tebe in te mogoče komu priporočijo!
Najprej seveda sem delala preko študenta (ko sem še študirala) razna priložnostna dela v proizvodnji od pakiranja kozmetike do proizvodnje testenin....
Ko sem končala seveda nisem takoj dobila tistega kar sem želela, po pravici povedano od skoraj 20.let delovne dobe, ki jo imam 13. let delam vsaj približno tisto, kar sem si želela....zadnjih 6,5 pa točno to!
Med drugim sem pazila tudi staro gospo, ki je imela zelo hudo obliko demence....
Čisto vsako delo, ki sem ga opravljala je pustilo na meni pečat, ki je naredil človeka, kot sem danes....pa verjamem, da se imam še zelo veliko za naučit!

Potem pa gledam študente, ki prihajajo delat k nam še preko študenta ali pa takoj po končani diplomi....OMG iskanje krivin na vse načine. Ne smem posploševati, od recimo 10., ki sem jih učila do sedaj so bili 3je, ki bi res bili pripravljeni vse narediti za to, da se naučijo in postanejo čim prej samostojni...ostalo je bilo samo ne morem, ne vem, nihče mi ni povedal.....kje, kaj, kako.....

V DANAŠNJIH ČASIH DELODAJALEC IŠČE SAMOSTOJNOST, IZNAJDLJIVOST, ODGOVORNOST....to zelo težko človek že ima, če do končanega faksa ni naredil niti ure študentskega ali katerega koli drugega dela......moje mnenje!

Pri meni je trenutno težava zdravje, sicer rada delam, še preveč...in tako fašeš poškodbe, ki ti zaprejo par vrat za novo službo. Se pa strinjam, da vsako delo pusti svoj pečat.

Delala v proizvodnji, na blagajni, v skladišču, popisovala cene, po 15 letih (pol mojega življenja) sem prvič brez lastnega dohodka. Nisem izbirčna. Nikoli nisem zavrnila dela. Poznam še nekaj takšnih. A res mislite, da nam je lahko poslušat "šiht se dobi"? Eh, sej sem rekla, sita vrana... Brezveze.

no, treba je povedat, da so se stvari v zadnjih 10 letih precej spremenile in to na slabše... dokler si študent, lahko dobiš res praktično kakršnokoli delo, so lahko blazno zadovoljni s tabo. potem pa diplomiraš in zgubiš status in potem? te nihče več noče.
to razmišljanje, da z iznajdljivostjo in pridnostjo in izkušnjami lahko dobiš zaposlitev je zame ena navadna fantazija. jaz spadam v generacijo, ki je diplomirala okoli leta 2010, 2011, vsi imamo leta in leta delovnih študentskih izkušenj in to ne samo v kelnarjenju in promocijah ampak tudi na bolj resnih delovnih mestih (nikoli ne bom pozabila, da mi je en od bivših šefov kar naprej govoril, da on tudi svojim zaposlenim ne zaupa toliko kot meni- halo??)... no in rezultat: tudi dneva uradne delovne dobe nimam (in čez 5 let neuradnih izkušenj, ki pa ne štejejo popolnoma nič).. sem pisala prošnje tudi za čiščenje (z izkušnjami iz študentskih let) pa te noben hudič noče vzet, ker si preveč izobražen (prijavam priložim tudi priporočila).

zavod za zaposlovanje je pa ena navadna parazitska institucija. nič ne naredijo... kolegico, ki je poslala čez 300 prošenj (ki so jih tudi pregledali in ocenili kot odlične) so potem, ko niso več vedli, ksj počet z njo, hotli poslat na tečaj pisanja prošenj...narobe svet, res.

Moja mami je ostala 4 leta nazaj brez službe, zapufana do amena. Delovne dobe ima 38 let, poslala je več kot 4000 prošenj, za vse po spisku. Nihče je noče, "pa crkni, če ti par let fali do penzije" je vse kar človek dobi v odgovor. Meni pritisk zraste do neba, ko slišim, kako se da dobit delo, če bi rad delal. Figo, milo rečeno. In potem te z zavoda naženejo v odpiranje s.p.ja s katerim se lahko pod nosom obrišeš.

Ok, ne bom posploševala....pa še res je da so moje izkušnje o iskanju dela stare....čeprav je bila zadnja menjava pred 6,5 leti...sem za to zadnjo imela reference in mogoče zato malo lažje.
Pri nas še nobenega študenta niso-mo skenslali če je bil priden...ampak resno pravim da jih je bilo zelo malo takih....
Res je, da nadrejeni poskušajo podaljševati študentsko delo dokler se da...za njih je bolje se zavedam tega, ampak so se potrudili in zaposlili že vsaj 5 študentov, ki so se izkazali in niso več mogli imeti statusa...zato tako pravim. Je pa res odgovorno delo, moraš biti samostojen in iznajdljiv...kar mogoče ni za vsakogar...pa še nadure se dela skoraj že po pravilu.

Me pa vedno znova zmoti, ko tak študent postane redno zaposlen, čez par mesecev obrne ploščo in na enkrat nič ni več dobro....saj sem rekla....moje mnenje samo!

Modrozelena s tem se pa žal strinjam...za ljudi, ki so po toliko letih izgubili delo je res težje!
Z redno delo, službo ne vem kaj svetovat....za pridobiti vsaj nekaj zaslužka pa so malo zrelejše gospe zelo iskane pri čuvanju otrok, pomoči starejšim na domu s kuhanjem itd....ali pa tudi kakšni zelo zaposleni družini.....mogoče samo ideja, če se niste spomnili .

Vse, čisto vse smo poskusili ... Ni besed o stanju v tej državi, res ne.

Še glede statusa, ki se izteče ... Tudi meni tiktaka ta ura, pa sem zelo pridno študentsko delala. Tisti, ki ga po študentskem delu zaposlitev počaka, je res lahko srečen. Svet je danes zelo krut, tudi do pridnih in sposobnih ljudi.

No, jaz pa lahko kot delodajalec povem, da je tudi druga plat kot samo ubogi mi in grozna država, edino o Zavodu imam enako mnenje.

Če imaš preveč šole je zelo težko dobit službo. Vem. Poznam tudi primer, ko je faks zatajil, da je dobil delo za okencem. Zelo žalostno.

Seveda, saj nihče ni rekel, da je za delodajalca situacija rožnata. Vse skupaj je porazno.

moderatorke, a bi mogoče tole vse skupaj premaknili v kakšno novo temo v smislu "Iskanje zaposlitve"?

Ampak res res res ne bi pričakovala od ene veterinarke, ki naj ne bi bila totalno za luno, da šera oglas za šteparske pse, zraven pa še čestita mamici za lepe otroke. Đizs žlahta, apdejti se

A si žlahta od mojih sošolk z veterine?

Tako so mi povedali, kaj js morem

Danes dejansko ni več tako lahko. Moja babi tudi še misli, da dela vsak ki hoče, da delo kar na vsakem vogalu čaka, da greš lahko od hiše do hiše, pa ni res. Jaz za redne zaposlitve težko govorim, ker je še nimam. Sama sem začela preko študenta delat pri 16 letih, delo sem dobila takoj, ko sem začela iskat. Potem ko sem po koncu SŠ iskala počitniško delo (ki bi se nadaljevalo čez faks) sem nekje začela delat, nakar so me klicali še na en konec, in potem še na tretjega. Danes študent komaj eno "zaposlitev" dobi, jaz sem takrat (8 let nazaj) v roku 3 tednov dobila 3, na koncu obdržala dve, ki sta imeli boljše pogoje in plačilo. Ampak se je čez leta to spremenilo in je danes tudi študentsko delo težko dobit. Če govorim konkretno za e-servis, ima trenutno (brez strežbe) razpisanih malo manj kot 500 del. Nekaj let nazaj je bilo povprečje okoli 1000. Jaz sem imela srečo takrat, da sem lahko šla nazaj delat tudi k takim, pri katerih sem že bila, ker so me rabili. Ne vem pa ali so danes izkušnje iz študentskega dela kaj vredne sploh za delodajalce.

Itak je pa tako - najprej se zaposli otroke, potem prijatelje otrok, potem znance zaposlenih, potem ostale iz trga dela. Ne pravim, da je to čisto narobe, ampak žal velikokrat na cesti ostane kak veliko bolj kompetenten, samo pravih ljudi ne pozna.

Moja starša sta oba zelo dobra prodajalca, kar pomeni da ju pozna nešteto ljudi, z županom vred, pa mi tudi prakse nista mogla zrihtati.

Ne pravim, da to velja za čisto vsako osebo/delodajalca/zaposlenega. Po tej logiki bi morali vsi imet službo.

Ampak sama vem za primere dobro situiranih firm, ki na visoke pozicije postavljajo otroke, potem pa še partnerje otrok. In firme, ki nov kader iščejo preko zaposlenih in ne preko oglasov. Niti ne pravim, da je to grozno narobe, ampak je pa takrat, ko ljudje niso dovolj kompetentni. Ampak tako pač je.

Jst mam sreco. Moj prvi siht preko studentca sm naredila na moj 15i rojstni dan.
Od takrat dalje sem preko studentca delala cela solska leta in pocitnice. 2 poletja v zivalskem vrtu celodnevni sihti (fantasticen kolektiv je bil takrat. 12ur/dan sihta in ur javnega prevoza pa mi ni blo hudo) Drugace sem delala še za zelenjavarja, za peka, med letom sem 3x tedensko pisarne pucala v ljubljani, umes sem finance stukala z delom na postno logisticnem centru nocne, pa delo v proizvodnji, pa amnesty international,... Pa seveda mcdonalds.
Nato sem potem pogruntala da zootehnika faks ni zame, prepis na veterino ni šel skozi (ko te pokoplje 1 pika pri kemiji -2x ti še voljo vzame, ker sem drugace mela ful dobre ocene prakse, strokovnih predmetov splosni uspeh) in sem zgubila status.
In uredila tako da sem v petek oddelala zaden siht v mcdonaldsu, ponedeljek pa sla v lidl delat. Ni bilo idealno. Jst, veterinarski tehnik, sem se zaposlila v strcuni. Še zdaj delam tam, po 9mesecih sem dobila redno pogodbo, in sem zdaj pri firmi že slabih 8 let.
Placa je redna. Tudi dela se navadis. Vse se da ce se hoce, in tudi moje delo placa poloznice. Seveda si zelim da bi kaj v svojem "fohu" dobila, ampak nas je veterinarskih tehnikov enostavno prevec. V moji generaciji nas je blo letno izobrazenih ene 50, sedaj pa 3 x vec. Na prenasicen trg dela. In raje delam karkoli, ker si nezaposlitve ne morem privoscit. Nimam podpornega sistema druzine ki bi me bila sposobna/pripravljena prezivljat.

Moj dragi pa ne dobi sluzbe sploh. Za delo v proizvodnji ali skladiscih ga pogledajo in odslovijo. Ga pri njegovih 62kg ni dosti skup. Delo z ljudmi odpade - je njegova slovenscina presvoh,... Pa tujcu najt sluzbo, ko jo še domacini ne dobijo,...

Jst osebno sem vedno" bla zaposljiva. Nisem v 12 letih niti meseca prezivela brez neke sluzbe, kakrsne koli pac. Poznam pa drugo stran, ker moj dragi nima te srece.

Tudi jaz poznam obe plati zgodbe in tisto iskalca zaposlitve in tisto s strani delodajalca... Moja prijateljica s kupom izkušenj prek študenta pa tudi redno je brez službe že dve leti, vmes je delala napol na črno oz. prostovoljno pa samo dobivala neko kilometrino pa kaj jaz vem kaj, je bila na razgovorih so ji večinoma vsi ponujali zaposlitev preko s.p. ali pa spet napol na črno itd. No kar se pa strani delodajalca tiče sem pa v zadnjih 6ih letih videla že marsikaj...od zlorab bolniških, zlorab potnih nalogov, kršitev najstrožjih navodil, goljufij, groženj (pref*** te bom, ko pra****) pa potem do hvatanja krivin na vse možne načine in tudi čisto navadne lenobe. Kar se pa tiče študentov imam pa zadnje čase tudi bolj slabe izkušnje, smo dali ven oglas na študentski servis za pomoč v administraciji (kar je kao najbolj iskan in zaželen job za prek študenta), dobil smo cel kup prošenj, jaz sem izbrala deset kandidatov za razgovor...od tega trije sploh niso prišli čeprav so potrdili, da pridejo, en je napisal po e-mailu da ne pride itd. - aja in enako je, ko damo oglas za redno zaposlitev. Od desetih jih pride 6, od teh 6ih vsaj dva hočeta samo žig za zavod, od ostalih štirih si dva premislita, čeprav sta najbrž prebrala oglas kjer vse piše no in od unih preostalih dveh se mogoče en zaposli. Skratka na obeh straneh je porazno.

Kar se iskanja zaposlitve tiče ... verjamem, da nekomu z diplomo ali še višjo izobrazbo ni fajn delat kaj drugega, nižjega, imam prijateljico, ki za noben denar ne bi delala kot čistilka ali kaj podobnega ... pa službe ne dobi. V redu, si mislim, potem pa išči in išči, pa itak ji privoščim, da dobi nekaj iz njenega foha ali nekaj, kar ji bo vsaj približno všeč, ampak hudiča, se mi zdi, da v teh časih izbirčen res ne smeš biti. Tudi jaz ne delam tistega, kar bi rada, ampak služba je služba, v teh časih je resnično pomembno, da imaš službo, ker od nečesa moraš živet. Ne morejo te večno starši preživljat. Pa vem, da je težko. Sama na srečo službo imam, si pa ne predstavljam, kako preživijo tisti, ki je nimajo, ker je vse tako zelo drago, pa ta položnica, tista položnica, en kup stroškov, kje je potem šele zgolj preživetje čez mesec. Se mi zdi, da je res vse težje zdaj kot je bilo včasih, vsaj kar se zaposlitve tiče. In ja, delodajalci želijo pretežno mlade z ne vem koliko let izkušenj ... ampak kje za hudiča naj mladi dobijo izkušnje, če jih nihče noče zaposlit? Malo napačno logiko uporabljajo nekateri.