Notranji ali notranje-zunanji?

Jaz pa mislim, da je z mačkami enako kot s tigri in drugimi divjimi živalmi, če jih vzgoji in gor spravi človeška roka ne morejo in ne smejo nazaj v naravo. Če pa se muc skoti divji mami pol leta živi kot divji muc in ga nato kdo vzame k sebi v neko varno okolje in je notranje zunanji se mi pa ne zdi nič blazno narobe. Je čisto moje osebno mnenje, ki ni nujno pravo razmišljanje ampak tako mislim jaz

Tudi mi živimo na vasi, v hiši in sem že nekajkrat doživela čudn odziv glede na to, da sta našedva mačka samo notranja. Najbolj se spomnem dveh starih gospeh, ki sta prišle na obisk in jih je skor kap zadela, ko sta videli enga mačka na kavču (valda, standard raztegnjen čez ceeeeeeeeel kavč), enga pa na fotelju, mi pa smo se 'matrali' sedeti na stolih za jedilno mizo . Valda dve iz kmetov, kjer so itak imeli mačke samo za miši lovit in pa za mleko pit (jap, mleko je super za mačke ). Potem pa da ne omenjam čudnih pogledov, da imamo mačke kot zapornike, pa kaj nam je, da imamo cel živalski vrt (dve mački?!?! ).
Ampak se ne sikiram in se pridružujem temu, da so mačke notri in da imaš vse pod kontrolo.

zdej se pa počutim kot morilec ... kljub temu, da imamo muce doma že 30 let ... in ni nobeni nič falilo ... nasprotno, mislim, da so imele zelo lepo življenje. in vse sem pobrala iz ceste ...

Če se zaradi mojega komentarja počutiš kot morilka. Nikar. Nisem mislila direktno tebe ampak tako na splošno.

Tudi pri nas smo bolj iz vasi, kjer je veliko kmetij, ljudje so bolj staromodni glede tega problema.
Sama vem, da so pri nas vedno kakšna vhodna vrata odprta, tako da sama nimam mačk, sem pa po drugi strani bolj pasjeljubka.
Sem ljubiteljica vseh živali, samo vem, da mačke si pač ne morem privoščit. Rajši pomagam denarno, kolikor le lahko.

Tudi jest sem bila dolgo let samo pasjeljubka, do prve mačke, ki mi je po naključju prekrižala pot. No zdej morem priznat, da so me mačke zasvojile . (tudi mi smo v pritličju hiše, pač paziš na vrata, zamrežiš kako okno in gre)

Naša muca je stara 4 leta in je zelo rada zunaj. Živimo zelo blizu ceste, kljub temu muca ne gre blizu ceste. Sosedje so nas verjetno malo čudno gledali, ker smo vedno skakali za muco, ko se je približevala cesti, dokler se tega ni odvadila. Sedaj točno ve, kje je njen "teritorij" in do kam lahko gre. V štirih letih je samo enkrat letela čez cesto in od tega je več kot tri leta. Je bolj samosvoja muca, "carta" se samo zjutraj, ko se zbudi, igrat se ji ne ljubi (ima praskalnik, žogice, pero na palčki, miške,...), zelo rada pa sedi zunaj (pa četudi samo na okenski polici) in opazuje okolico. Čisto pa ponori od veselja, ko ji veter kuštra dlako

Jest svojim mačkom že ne bi zaupala...kaj če se enkrat na drugi strani ceste zgodi nekaj mački zanimivega, gre čez cesto in jo povozi. Takrat bo prepozno, bolje preventiva, kot obžalovanje. Tudi na notranji strani okna je fajn razgled na okolico .

Panora, tudi naš pokojni muc je bil isti. Nikoli čez često. Ampak....enkrat je šel in to je bilo zanj usodno. Ti že sama veš kako in kaj. Pazi na muca

No jaz pa menim, da se posploševat ravno ne da. Vsaka situacija je drugačna. Torej če se prevzame skrb za mucka, ki se pritepe k nekomu domov in ni možnosti, da bi bil ves čas noter (sostanovalci, starši...), seveda ni boljše, da se ga enostavno pusti pri miru. Vseeno je veliko boljše, da nekdo skrbi zanj, kot pa da je popolnoma prepuščen ulicam. Poleg tega je tudi odvisno od tega kje živiš.
Moja situacija je takšna: Živim v zelo majhnem kraju na hribu, ki je tudi precej izoliran. V našem kraju je bilo tudi vedno veliko mačk. V veliki meri ravno zaradi nevestnežev, ki so jih tu okoli odvrgli Mi pa smo najprej hranili razne mačkone, ki so prišli do nas. Tiste, ki so se pojavljali nekoliko pogosteje smo tudi uspeli K/S in to na lastne stroške. Nekatere izmed mačk so potem tudi ostale, predvsem tiste, ki so bile prej precej navajene notranjega življenja. Seveda vseh, ki bi prišli ne bi mogli imeti v hiši, tudi če bi hoteli. In tudi to tako ali tako ni odvisno od mene ampak od staršev. Če ima kakšen mačkon težave zanj poskrbim. In res je, vseh teh letih je šlo mimo zelo veliko mačk. Večina jih je bila samo takšnih, ki so se "oglasile" enkrat mesečno ali enkrat na nekaj mesecev. Nekatere so odšle, ker se s kom niso razumele. Za te vem da so odšle, ker so odhajale postopoma. Najprej so prihajale nekajkrat na teden, enkrat na teden... vedno manj skratka. Večinoma sem za njih kasneje izvedela, da jih je posvojil kakšen od sosedov. Res pa je, da je naše okolje za zunanje mačke izjemno prijazno. Ni spuščenih psov, vsi so zelo tolerantni do živali in ima skoraj vsaka hiša kakšno. Cesti sta tako ozki in ovinkasti, da se več kot 30 ne da vozit. Zbita je bila "samo" ena mačka, ki mi je bila tudi najbolj pri srcu in mi je umrla v rokah. To je bila najbolj boleča stvar, kar se mi je v življenju zgodila, zato se mi obtožujoče izjave nekaterih zdijo skrajno neprimerne in žaljive. Hočem povedati, da se čisto vsak trudi po svojih najboljših močeh. Vsak pomaga tako, kakor lahko. Ni treba takoj obtoževat in napadat tistih, ki ne pomagajo točno tako, kot vi.
In nedvomno lahko trdim, da so teoretično mačke bolj srečne, če so lahko tudi zunaj. Nedvomno je tudi, da so mačke veliko bolj varne, če so ves čas notri. Kaj pa je bolj pomembno je pa konec koncev stvar posameznika. One se ne zavedajo razlike v varnosti, tako da jih ne moremo vprašati. Tako da vsak ravna po svoji lastni vesti. In svoje živali imajo lahko enako radi tisti, ki jih imajo za izključno notranje, kot tisti, ki jih imajo tudi spuščene. Prepirati se o tem, se obtoževat in kritizirat pa je čisto neproduktivno v vsakem pogledu!

EvilCookie, mi govorimo o skrbi za lastniške mucke, ti pa za pomoč prostoživečim. Ne mešaj jabolk in hrušk.

In svoje živali imajo lahko enako radi tisti, ki jih imajo za izključno notranje, kot tisti, ki jih imajo tudi spuščene. Prepirati se o tem, se obtoževat in kritizirat pa je čisto neproduktivno v vsakem pogledu!

Tako kot vsak od nas tudi jaz poznam nekoga, ki je prepričan(a), da mački notri strašno trpijo. Vsake toliko si privleče od nekod domov novega mladička, ki ga najkasneje v pol leta povozi avto direktno pred hišo al pa vlak na progi ob hiši. Nekoga, ki je že vsaj 6 mačk zapored takole poslal u smrt, v isti koš z nami, ki za svoje mačke dobro poskrbimo, si drzneš tlačit v isti koš? Sorry no, mene je to čist osebno užalilo.

Čez naše roke gre veliko število muc, za večino velja, da je notranje bivanje optimum po vseh vidikih (če mislite, da obožuje veter, ji komot naredite en veeeeeeelik zunanji mačjak, pa bo volk sit in koza cela), tu in tam (ampak resnično redko) se najde kakšen muc, ki notri ne zdrži in mu izključno notranje bivanje predstavlja stres. Ampak to so resnično redki primeri.
Za varnost lastniškega mačka je odgovoren lastnik, smrt zaradi nesreče je izključno njegova odgovornost. Lahko je govorit, dokler se ne zgodi tragedija. Meni se je enkrat pred več kot dvajsetimi leti in dvomim, da se mi bo še kdaj.
Imeti mačko zunaj zraven ceste je loterija, ne odgovorno skrbništvo in imate resnično srečo. da je mačka še živa in zdrava.

In svoje živali imajo lahko enako radi tisti, ki jih imajo za izključno notranje, kot tisti, ki jih imajo tudi spuščene.

Dobri ste, če vam to uspe, meni namreč ne.. Mene zelo prizadene, ko naši notranje-zunanji mački vsake toliko izginejo bogvekam in se sprašujem kje in kako so končali. In v človeški naravi je, da se branimo pred tem, kar nas prizadane. Mene boli vsakič ko spustim mačka ven, ker ne vem, kaj se mu bo zgodilo in ali bo prišel nazaj.. pa čeprav je star že par let, še pri vseh prejšnjih mačkih je prišel dan, ko se niso vrnili. Zato se trudim že od začetka, da se ne navežem preveč in da mi je čimbolj vseeno, čeprav seveda mi nikoli to ne uspe.. in na koncu sem spet jezna in žalostna, da je tako. Če bi bilo po moje, sploh ne bi imeli mačkov, pa se kar preseljujejo sosedovi k nam, in potem seveda poskrbimo zanje.
Vendar lahko rečem, da sem se veliko bolj navezala na moje začasne mačke, čeprav sem jih imela samo par mesecev. Za njih sem vedela, da so varni in da imajo dobro možnost da doživijo 15-20 let, kolikor je pričakovana življenjska doba za mačke. In zelo sem vesela, ko mi posvojitelji pošljejo fotografije, kako mački uživajo notri in so varni in ljubljeni..in ko vem da je pred njimi še veliko let, če pač ne pride nič nepričakovanega vmes.
Najbrž bi morali ljudje probati to, da bi videli kakšna velika razlika je, jaz sem se šele pri mojih izključno notranjih začasnikih zares zavedela, kaj pomeni imeti mačka in skrbeti zanj, in kakšne čudovite živali so to (pa sem jih imela vedno rada).
Verjetno se pa vsi strinjamo, da če maček res nikakor ne zdrži samo notri, da mu je treba omogočiti čim bolj varne izpuste..

V dokaz, da mačke obsojene na izključno notranje življenje hudo trpijo, pa ponujam tele posnetke: KLIK

Na njih sta moja dva, oba stara štiri leta in pol. Ona, bivša kontejnerska kontesa, prvič zaživela v hiši, ko je imela dve leti; on, bivši nadzornik več in manj prometnih mestnih cest, v starosti treh in pol.

Kot vidite, ne moreta se sprijaznit z dejstvom, da je ulica zanj prepovedana, in se vsak trenutek besno prizadevata, da gresta nazaj ven.

P.S: Zdaj še na zamreženo okno nočeta, če dežuje ali temperatura ni taprava.

Dva moja muca - eden je prišel, ko je imel 5, in drugi 4 leta, oba zunanja, oba bolana, sta zdaj čista salonska muca. Tudi pri nas ne gredo na zamreženo okno, če dežuje Takrat se ja spi . Ko sije sonce, spijo na oknu v lončnici in so videti popolnoma srečni. Tretja muca je od malega pri meni in je stanovanje vse, kar pozna. Lahko rečem, da se njihovo vedenje ne razlikuje, glede na to, da imajo različno preteklost.

Moje izkušnje pa so sledeče: nekateri mački kljub vsemu zelo tiščijo ven. Jaz imam štiri in vsi razen enega so pri nas že od malega. Bučko pa je tisti "ta problematičen kar se tiče izhodov, drugače pa izredno cartljiv in mačkast in pravi mačji priliznjenec, če se v njegovi bližini nekdo baše s sendvičem.
Bučko se je kot zelo mlad muc (cca 3 mesece), prestavil od sosedov k nam . Ena dva tedna smo ga samo hranili, potem pa ko smo ugotovili, da je skoz pri nas in spi na terasi, smo se odločili, da ga obdržimo. Od takrat ni šel nikoli več ven brez povodca, toda on poleti, ko je toplo in sončno zelo tišči ven, poleg tega pa se je naučil tudi odpirati vrata, tako da je treba res biti pazljiv. Pri nas so na vseh ključnih vratih bunke od znotraj; vsi pa smo se tako navadili, da ko nekdo pozvoni najprej pogledamo, kje je Bučko, šele nato odpremo vrata, ker, če ima možnost, v sekundi zbeži ven. Poleti grem z njim skoraj vsak dan ven (s povodcem -se razume). Vendar tako rad,kot gre ven, zunaj ne dela nevemkaj posebnega: na drevo ne zna plezat, malo hodiva sem pa tja, vleže se travo, valja se po travi, torej nič kaj posebnega, toda ko ga hočem spravit noter je včasih tako jezen, da me ugrizne. Ko pa pride zima in mraz, pa ta njegov pritisk popusti. Toda kljub vsemu njegovemu žnaranju, nikomur ne pade na pamet, da bi ga izpustil ven.
Mislim, da je nekatere mačke težje zadržati noter, medtem ko druge sploh ne pogrešajo sprehodov po travi.

Da ne bo toliko govorjenja, dejmo še malo z dejstvi:

Danes, ziher lastniška zunanje notranja, ki je šla po nekaj letih svojega življenja mal čez cesto pogledat.
Ker je bil lep sonček, vetrček, travca je tudi bila in ptički in to.....
takole je v moji in veterinarjevi prisotnosti z občudovanjem narave tudi prenehala za vedno, ona v skrinji, veterinar molčeč in prizadet, ker ne more nič pomagat, jaz jezna na cel svet in s strtim srcem.

Zdrobljena oba sklepa zadnjih nog, prav tako cel spodnji del noge do stopala.
Edina možna terapija amputacija obeh nog, torej evtanazija.
Upam, da bo njena smrt kaj spremenila, da bo vsaj kakšen muc končal na kavču, varen in zdrav, ne pa na cesti kot še en zmazek na asfaltu več.
Edini krivec za vse njene bolečine je njej NEODGOVOREN skrbnik.

Ojoj ubožica.

Tukaj ne gre za fanatično vsiljevanje mnenja o nečem brezveznem. Ne vsiljujemo nekumu nesmiselnega prepričanja, da pravilna skrb za muco zahteva rdečo mačjo posteljico, ne pa modro. Tukaj ne gre za pravico do mnenja, nismo "vsi drugačni - vsi enakopravni". Razhajanje v naših mnenjih namreč naredi razliko: a je mačka srečna in zdrava ali pa počasi umira v mukah.
A si res drznete trditi, da je vseeno? Poglejte zgornje slike še enkrat. Si še vedno drznete trditi, da je vseeno ?

Danes sem šla peš do najbližje bencinske črpalke.. Ni oddaljeno, niti ni blizu.. Je kar nekaj KM.. Cesta je pa kar zelo prometna.. No, in jaz babji firbec pač, sem gledala na vsako dvorišče in na vsakem dvorišču sta bila vsaj dva muca, če ne tri ali celo več... Na poti nazaj mi je pa prekipelo, v meni je tako besnelo a sem se trudila umiriti. Namreč, zagledala sem mlade muce, stare vsaj 3 mesece. Pozvonila sem pri njih in jim na lep način povedala, kaj se zgodi če so muce zunaj, sploh ob takšni prometni cesti, jim nakladala o sterilizaciji/kastriranju mame, mladičev, itd.. Njihov izgovor je bil seveda, da muce niso v njihovi lasti. Ja ne, hrani jih pa bog in muce rastejo iz dreves. Rekla sem jim, da se kmalu vrnem. S slikovnimi dokumenti muc, ki končajo na cesti.. Nato je začela gospa govoriti, da muce ne more imeti notri, itd... In sem ji ponudila pomoč, da tem muckom poiščem varen dom, kjer bodo muce notri, a ni sprejela.
Mislim, da so eni ljudje tako nenormalni pa res ne morem verjeti!.. Ob tako prometni cesti je vsaka mačka zunaj, pa ne samo ena. In njim res ne potegne, da mačke niso igrače

Jaz pa še vedno ne razumem - pa zakaj bi mačke trpele, če ne grejo ven? In zakaj točno že bi morale it ven? Prav zares me zanima kaj točno pa je tisto, zaradi česar bi morale it ven?
Pa še eno, niti ne tako zanemarljivo vprašanje: kako zagotoviti, da lastniška zunanja mačka ne bo hodila po tujih vrtovih, se sprehajale po tujih avtih (ker imajo ravno topel motor, pa se je fino na havbi raztegnit), kopal po tuji solati? Ker namreč naše mačke ni noben dolžan prenašat na svoji lastnini in ima vsak vso pravico do cats free zone. Če že zunanje nevarnosti niso dovolj prepričljiv dejavnik.
To mi je vedno zanimivo ob tem da je pa vsem jasno, da se psi pa sami ne smejo sprehajat. Pa saj ni zakon napisan za pse, pač pa za živali.

Jaz pa še vedno ne razumem - pa zakaj bi mačke trpele, če ne grejo ven? In zakaj točno že bi morale it ven? Prav zares me zanima kaj točno pa je tisto, zaradi česar bi morale it ven?

Nekateri so še v zgodovini, ko je bilo za mačke normalno da so zunaj in ne notri. Časi se spreminjajo, nekateri ljudje pa ne..