Zakaj posvojiti dva mačka in ne le enega?

Rep soseda je pa itak zakon, če pa tega ni, je pa lasten tudi dober za kakšne nore kroge izvajat!!

Na spletno stran smo dodali še eno zgodbo, in sicer o Fridi in Mini. Kakšni zaljubljenki!

Pa ena fajn vzpodbuda za tiste, katerim si novi in stari posvojenček ne skočita prvi trenutek v objem

To se je isto zgodilo meni. Imam Tracy 3 letno muco in odločila sem se, da bom s ceste vzela še 1 leto ne starega Tachka. Nista se imela rada, Tracy je bila zelo teritorialna in mene je zelooo zasovražila. Zdaj pa skoz skup tičita in se imata rada. Ampak Tachek še zmeraj kaj ušpičii in Tracy ga pokrega in pouči

Pozdravljeni,
oglašam se, da povem še naše izkušnje z dvemi mucki. K odločitvi za dva mucka nas je napeljal čisti egoizem - sva starša 4- in 7- letnika, ki se za vsako stvar strašno rada prepirata. Po nekajurnem razmisleku sva se z možem odločila, da je bolje, da imamo dva mucka ali pa nobenega, saj vreščanja glede tega, kdo bo božal mucka, ne bi prenesla... In še dodaten razlog - ob dveh otrocih enostavno nimava energije, da bi se šla še mačja psihoterapevta. Namreč predstavljam si, da mora biti za mucka zelo stresno, ko ga meni nič tebi nič tuja roka dvigne, zapre v eno majhno kletko in ga čez kako uro spusti v popolnoma tuje stanovanje, s tujim vonjem, ... Če pa to doživljata skupaj dva mucka, ki se že poznata, sta lahk en drugemu v oporo in se tolažita in sploh jima ne more biti ta šok selitve tako grozen - saj sta vendar dva. In ker tudi nimam časa niti energije, da bi dva mucka privajala en na drugega, se mi je zdelo idealno, če vzamemo dva bratca/sestrici/bratca in sestrico.

Vse te domneve so se izkazale za pravilne. Otroka sta si hitro razdelila mucka - sinkov je bratec, hčerkina je sestrica. In kot da bi tudi mucka vedela komu pripada kdo... Stres muckov zaradi selitve je bil tako minimalen, nismo imeli težav z uporabo zaprtega mačjega stranišča (na katerega sta bila navajena že od prej). Zelo sta uvidevna en do drugega - za uporabo mačjega stranišča počakata na vrsto, jesta iz iste posode - če se zgodi, da eden prvi izvoha kakšno dobroto v mačji posodici in si tudi prvi postreže, se lepo umakne, ko se okrog prismuka še drugi. Ja, pa nič nimam slabe vesti, ko nas zaradi službenih obveznosti med delavniki po 10 ur ni doma, saj vem, da se skupaj super zabavata in nas nič ne pogrešata, če pa rabita carkljanje, se znata pocarkljati tudi en z drugim. Aja, pa še na enotedenski dopust se bomo odpravili lažjega srca, saj bosta tudi brez nas v dobri družbi. Dela je pa popolnoma enako kot bi ga bilo z enim - mačje stranišče uporabljata skupno in ga praznim 1x na dan, brikete usujem v eno posodo... Skratka, sami plusi. Priporočam dva, glede na moje izkušnje pa najbolje od iste mamice.

Tole bosta pa Xender in Willow, če se ne motim . Dobrodošli

Ja, čist res je. A si tako prijazna, pa daš ti gor še fotke? Naj še to povem, da sta čedalje bolj zabavna, kažejo se tudi razlike v karakterju - fantiček je bolj živahen, radoveden, povsod bi vtaknil svoj mačji smrček, punči pa je bolj podobna meni - potrebuje več počitka...

Sem jih napopala v arhivsko temo, bom pa odprla temo na svojem kavču in se lahko tam notri javljate, jest bom pa fotke pripopala, ko bodo kake nove .

viewtopic.php?f=50&t=2644&start=120

Zakaj posvojitve v paru......zato

"Živijo.

Končno sem se spravila urediti tono fotk, ki so nastale odkar sta Oliver in Roza prispela v svoj oz. naš skupen dom:).

Roza se je izkazala za ne kaj preveč milo ljubiteljico mojih rož, zato smo jo preprosto morali preimenovati:). Vsak dan ji je všeč kakšna druga. Včeraj, recimo, je odkrila posušeno sivko, ki je krhka tudi brez drezanja mačjih šapic v njo. Lahko si misliš, kaj je ostalo do danes od te boge sivke:). Drugače pa se je Roza izkazala tudi za ne-kompromisno gimnastičarko, saj si je uspela izpahniti ramo med svojim plezanjem. Tako, da smo se že morali spoznati z veterinarjem in živalsko fizioterapevtko. Sedaj je kot nova in je že čisto pozabila kako izgleda, da ne moreš stopiti na nogico.

Oliver se je pa izkazal za najbolj nežnega in dobrodušnega mucka. Vsi po vrsti smo deležni božanja njegovih črnih šapic, kot da ne bi imel krempljev. Poleg tega pa je tako zelo dobrodušen, da vsakič prvo Rozo "spuca", ko pride iz stranišče in sebe zato pozabi ter prismrdi na kavč. Ga navajamo na to, da mora dati včasih, še posebej po wc potrebi, prednost sebi:).

V priponki "spalne" fotke najinih posvojencev. Pri Oliverju in Rozi je namreč tako: ko se spi se spi, ko se ne spi se divja:). Kar pomeni, da ju je skoraj nemogoče ujeti v objektiv.

Ob priliki napišem kakšno lušno zgodbico za vaš FB:).
In da, absolutno priporočam posvojitev v paru. No, vsaj nama se super obnese:)."

Kakšna srčka

hehe, zato v paru, ja

tudi špreharji se strinjajo, dva motra bit

http://www.katzen-forum.de/foto-studio/ ... fotos.html

Sam sem bil trden človek, odločen da bo en mačkon dovolj velika odgovornost. Potem pa sva se po skoraj letu dni odločila še za enega...
Najboljša stvar, ki sem jo lahko omogočil samemu "novincu" kot "stari sablji". Tudi sam opažam, da uživam še bolj ob obeh.

Večja odgovornost? Niti ne. Pesek je isti, wc tudi, hrana je ista... Ne morem reči niti, da so "stroški" večji. Ubistvu ne znam našteti enega minusa. +
Pikota se stiskata, skupaj spita, igrata, fajtata, sta zlobna do drug drugega... vse kar potrebujeta, vse kar potrebujem jaz. Tudi "stara sablja" se je bolj umiril...

Brez dvoma, posvojitve v paru so the best.

Softy (stara sablja) & Cosmo (novinec)




Pa sorry za obuditev stare teme, videl prispevek, sem hotel prispevat svoj del pogače

Samo, sej veš kako se reče...sem ti rekla .