duševna hrana ali zakaj sem srečna

Ker je moja mala mačja sreča 2 dni po tem ko je ostala brez zobkov že papala (no saj je že včeraj na veterini, ampak dokler ne vidiš nisi tako srečen). In ker več kot očitno pokaže, da jo boli in težko požira in sploh ne ve če bo prišlo do želodčka, ampak se trudi Pa seveda tudi zato, ker je več kot presrečna, da je doma, mi sledi kot kuža in bi se nonstop samo cartala

Ker sem spoznala take fajn človeke ,ti kar vrne mal vere v ljudi

Ko kličem za stanovanja, vedno najprej vprašam, če so domače živali dovoljene. In vsakič znova me prevzame nek lep občutek, ko mi rečejo, da so dovoljene brez problema

Danes me je klicala mama od deklice (odpeljana v bolnico 17.septembra, dolgo bila v umetni komi...) in sporočila super novico, da magnetna resonanca glave ni pokazala nobenega vnetja možganov več. Vnetja hrbtenjače pa že nekaj časa ni bilo.
Deklica že lahko sama hodi (ob spremstvu), kratke razdalje. Že sama je (prej je dobivala hrano po sondi, kasneje pa mešanico, z veliiiiko brizgo, direktno v želodček). Besede še ne gredo iz jezika, kot bi želela, a dela na tem. Še vedno hodi na rehabilitacijo v Sočo in je reden "gost" v pediatrični.

Super za napredek .

Tolikokrat pomislim na njo, sem presrečna, da se ji izboljšuje

Jaz se kar pod Catsin post podpišem.

Trixi super! Počasi bo.

Vse dobro ti želim, deklica

Počasi se daleč pride. za deklico in njene.

Vesela tako zanjo kot za njene starše

Upam in si želim, da bo rehabilitacija popolna. Deklici in njenim: .

moj bo, moj bo ...vplačala rezervacijo za stanovanje pa mal tud tkole ampak vseen

Bravo, Loti Pupa, se veselim s tabo

Hvala

Loti bravo!

Hvala sem pol čist enga druzga našla, veš. Veliko boljšega

Ha! A vidiš vse je za nekaj dobro!

Loti Pupa

Loti Pupa, sem vesela zate (in za tvoje mačkovje)