Črnuha sta se že navadila na naš stiški ritem, ne z veseljem, ampak bo za silo. Več se igramo in crkljamo, pa vsi skupaj preživimo nekako do naslednjega odhoda v Podkoren, kjer nam je vsem lepo.
Pri Bertici smo že med počitnicami opazili, da je težje skakala na kavč in na okenske police, kjer rada sedi in gleda ven. Tudi božanju po zadnjem delu se je izognila. Če sem jo dvignila v naročje, pa je zajokala. Naša prijateljica veterinarka jo je prišla pogledat. Ko jo je pregledovala in stisnila na neko mesto na hrbtenici (zadnji del), je Bertec zajokal (sicer je ves čas predla) pa proti kolkom tudi. Za natančnejšo diagnozo bi potrebovali rentgen, vendar je terapija enaka - protibolečinska. Dobili sva Loxicom, ki ji za zjutraj brizgnem v gobček. Skoraj sama odpre gobček, da ji ga dam noter in ga pomljacka. Pridna mucka je. Podporna terapija (dobra papica in crkljanje) je pa itak vsak dan na sporedu v velikih količinah.
Božidar je imel zadnje čase neke trapaste ideje, da je glavni. In je tudi tepel Bertico. Oz. jo poskušal. Pa sem ga potem malo postavljala na svoje mesto, tako da zdaj vidi, da ga maramo, da ga crkljamo, da se igramo z njim, samo da se pa svet ne vrti zaradi njega in okoli njega. Saj je zlato mače, samo ni pa edini
