Daj si duška, 2. del

Meva ne sekiraj se.
Meni se je to zgodilo v Italiji. Sem bila v kratkih hlacah brez zepov, v spagetarci brez zepov in japonkah, brez torbice, brez vreck, skoraj gola in z denarnico v roki. Grem iz trgovine, se uzge alarm. Pride varnostnik, me pogleda in poka od smeha. Ni kaj pregledovat, greva nazaj k vratom, se uzge alarm. Pogleda podplate japonk, ce sem slucajno na kaj stopila, ni nic. grema nazaj k vratom, se uzge alarm. Rezi se cela trgovina, jaz pa prijentno zardela v obraz. Prileti sefica trgovine, krilijo in se opravicujejo, alarm ne neha cinglat. Me glavni varnostnik odpelje do glavnih vrat in se opravicuje.
V notranjosti denarnice je bila se koda ki je bila ocitno se aktivna. Sem jo pol najdla v avtu.

Jaz sem imela eno tako kodo v hrbtišču notesa. Tako globoko je bila notri, da se je sploh ni videlo. Zvonilo je pa na vsakem izhodu, vsi varnostniki v Nami, Mladinski knjigi, Maxiju in okolici so me že poznali Pol so jo enkrat odkrili v knjižnici, ko smo iz torbe jemali eno po eno stvar in šli skozi skener

Tudi jaz imam eno tako zgodbico. Pri sedemnajstih sem bila v Španiji na jezikovnem tečaju. Bilo je v velikem supermarketu, sem imela precej velik nahrbtnik, ker sem šla ravno s tečaja. Še ne najbolj vešča jezika, tako da sem bolj malo razumela, so bili pa zelo prijazni. Pa mi je bilo kljub temu grozno nerodno, ko sem pred varnostniki v trgovini spraznjevala nahrbtnik. Piskal je en star, oguljen zemljevid mesta, ki mi ga je dala prijateljica in nanj označila pomembne lokacije. Je bil tudi smeh, ko so ga odkrili, ker je res izgledal, kot da bi ga nekdo že prežvečil. Je pa res, da so se že prej prijazno opravičili in pojasnili, da je v vsakem primeru dobro ugotovit vzrok, da ne bom imela kar naprej težav...

Pa scalko imam tud jaz. Tako, ki naredi celo jezero 10 cm od mačjega wc-ja, zraven pralnega stroja, da čim več steče podenj. Stroj tehta eno tono in ga jaz sploh ne morem premaknit, tako da potem smrdi čim dlje, dokler se moj dragi ne spravi k stvari. Ji ne ustreza mačji wc, ko je notri svež pesek. Če je preveč umazan pa tudi ne. Druge priljubljene točke za zalit: vrh mačjega wcja, da steče dol po vseh straneh, za našim wc-jem, ker je tam težko zraven pridet in očistit, ta teden ji je uspel veliki met - dojenčkov ležalnik (še sreča da se "sleče" in je pralen). Pa še vseeno ni tako hudo kot je bilo pri prvem dojenčku, ko je polulala praktično vse "mehko" pohištvo v dnevni sobi, otroški voziček 3x, pa skrinjo za sedet iz blaga na hodniku, tudi večkrat. Pa eno leto je hodila lulat izključno v umivalnik ali bano.

Cca 1/3 klicov na oglas za prodajo naše hiške izgleda takole: "Dober dan! A lahko pridemo na ogled? A da ja? Uredu, se bom zmenil z ženo in pokličem nazaj." In pol ne pokliče nikoli več.
Sej ni nč hudga no, samo a se ne bi NAJPREJ pogovoril z ženo in klical šele pol, ko se strinjata, da bi hotla pridet pogledat?

Iiii Larina, a mate še enga dojenčka?

Ja, v začetku septembra smo dobili še enega člana in nas je sedaj pravljičnih 7 .

Čestitke!

Čestitke za novega člana!
Še dobro, da imamo Duškota.

IIIII, dojenček. Bom vprašala isto kot sprašujem sodelavke - zdej ko maste dva, a si lahko enega "sposodim"? (Pobožne želje ne namera o ugrabitvi - nč bat). Jst bi tut pestvala.
Sem par mescov nazaj mela srečo mal mirkat 7mesečnika od bivšega sošolca pa sem bila še par dni nasmejana do ušes.
Pa včeraj je moja sestrična rodila. Nismo ravno blizu, sam zdaj mam izgovor it na obisk.

Jani je mel zanimivo noč. Včeraj je cel dan spal, ker pač, maček. Potem pa ponoči spat ni mogel smotko. Se je spravil pod odejo, in se hotel čohat. Čim sem ga nehala objemat, sem dobila taco v faco - zbud se sužnja, zakaj me več ne objemaš. Ko mi je ratal kljub tacanju v faco zaspat, se je vsakič premaknil, me zbudil, in šel nazaj spodi in ponovil - čohi sužnja. In ko sem zaspala kljub temu pregloboko da bi teženje zaleglo, je začel noro tekat po stanovanju in prevračat stvari. Ok, pospravim, si vzamem pol ure za čohanje, objemanje, čvek z Janijem, da pač nisem jst kriva če je cel dan spal in zdaj ni utrujen,... Itak brez veze, ampak z upom da se bo umiril, greva skupaj spat, se zbudim ob osmih zjutraj in stopim direkt v lužo urina.
In zdaj mu iz principa ne pustim nazaj spat. Ne na zloben način. Mu s perotom težim, pa vsakič ko grem mimo ga v naročje vzamem in ga cartam,... Vse tisto kar hoče on počet ponoči. Če hoče pozornost, naj jo ma - podnevi. Bom videla če bo ponoči potem kaj bolje spal.

Hvala za čestitke .

IIIII, dojenček. Bom vprašala isto kot sprašujem sodelavke - zdej ko maste dva, a si lahko enega "sposodim"? (Pobožne želje ne namera o ugrabitvi - nč bat). Jst bi tut pestvala.

Kadarkoli lahko prideš pestvat. Jz ga dam v roke vsakemu, ki to le hoče. Dojenčki strašno radi rastejo (beri spijo) na rokah, stanje našega stanovanja je trenutno temu primerno... Tako da prostovoljne varuške so pri nas vedno dobrodošle. (Potem meni uspe kaj naredit...)

Sarajevski azil Prača.
Karma, ne čakat, lepo prosim, takoj močno usekaj, vse, ki si to zaslužijo.

Če niste prepričani kaj piska, naj prodajalka vse kar je možno potegne čez blagajno, tam imajo neko zadevo za razmagnetiti. Tako smo mi enkrat rešili problem.
Sicer pa, eno leto in šest dni od krute skoraj smrtne diagnoze. Še vedno živim-od alternative. Sem poskušala spregledati datum, pa me vsak dan bolj spomni, zakaj se trudim ne delati proti sebi, pa čeprav to pomeni brezposelnost. Vsaj živa sem in hvaležna za vsak podarjeni dan.

Odija bi danes po riti!
Se je tako zelo skril na našo podstreho, da sem bila prepričana, da nam je ušel ven, ko smo imeli 2 delavca v hiši, v času naše odsotnosti. Podstreho (ni dosti možnosti za skrit, je kar pospravljena) smo 3je različni zagotovo 4x pregledal, pa se ni pokazal.
Zvečer sem pa zaslišala en mijavk, nato čez čas še drugega, jo ponovno odpremo, pa se pokaže. Mulc!
Sedaj, srečna jaz!

Znano, kaj češ,
Samo da je doma in da je brez travme (no, ti gotovo nisi (bila) brez).
Delavci v hiši so pri nas, ki imamo mačke, tako ali tako še dodatna obremenitev, čeprav jih lepo prosiš, naj vrata zapirajo, je najvarneje, da so pod ključem mački.

Ko gledam fotke in vidim, koliko slabih sem naredila in to s čudovitimi modeli.

Kok se pa kej bojijo lightshowa?

Nismo še sprobali.

Telo, a lahko tole bolečino mal preložim na kasneje? Tableta ne prime, pa vseeno se moram vsaj za par ur spravit skupaj in ponaredit stvari ki jih moram ponarest. Obljubim da bom pridna in se bom sesedla in naspala čim bo to življenje dopustilo.

Vse mi že uhaja z rok ... samo čakam da zmečem vse v škatle in tudi če živim 2 mesca v škatlah, samo da se končno že preselimo Finalno zbeljeno stanovanje bom jutri s5 odpirala ker sem pozabla na optiko oz. so v tem času ukinli star način oddajanja Časa nima spucat kaj šele spet kitat. Mi lahko en zrihta 2 tedna da majo dnevi 48 ur?

Vse se ti bo uredilo, dihaj, dihaj. Škatle in ostalo boš že še porihtala, važno je vse ostalo.