Malo sem kasen ampak sedaj sta otroka pri nas že dobro leto. Če se spomnim, kaj vse smo doživeli v tem letu, kako sta se spremenila itd, je tega kar nekaj. Ko sta prišla k nam, je bil Jack pravi drobižek s svojimi 1,5 kg, ves suhljat in prav videlo se mu je, koliko mu pomeni človeška družba. Kimmy je bila malo težja, 1,7 kg in je lih tako bila suhljata, predvsem pa se je bala čisto vseh in vsakogar. Danes je Jack mucek v najstniških letih, težak 5 kg, prekrasnega atletskega videza in za moje pojme nekoliko majhen mucek. Je precej zvedav, drzen muc, nabrit do zadnje kocine, strašno crkljiv vendar bognedaj da ga kdo poboža po trebuhu. Okej, nekaj malega že ampak dobesedno le toliko da greš z roko enkrat ali dvakrat čez, potem mu že ni več všeč. Še vedno se rad crklja, v kuhiniji zelo rad nadzoruje dogajanje in če je le možno skoči na pult in gleda čisto od blizu. Tu je on trmast, mi pa preveč popustljivi; velikokrat ga podimo dol ampak on še vedno skače gor. Ponavadi kadar jemo za mizo, skoči na bar in nas "nadzoruje", lahko tudi drema... Nimam čisto "pravih" slik, naj pa ti dve zaležeta:
V tem času je Jack uspel natrgati 3 komarnike tako da bom moral mrežo zamenjati. Dobrih 5 let so bili originalni, v zadnje pol leta pa so khm. Sicer pa je neverjeten, kako je vesel prihoda novih ljudi. Nikoli ne bom pozabil, kako sem ga zaprl z ženo v dnevno sobo, ko je prišel kolega k meni po en model, on je pa skoraj podrl steklena drsna vrata. In ko sem jih že omenil, vrata, ki so težka cca 70 kg, se je naučil odpirati. Kdo bi si misli, da je tako "droben" mucek tudi močan. K sreči se še ni naučil odpirati vrat s kljuko, kakor sta se moja pokojna Joco in Timi... Danes se vedno rad pride crkljat, k meni se z velikim veseljem pride pocrkljat, vsakič ko mu daš roko k glavi, se zabije z glavo k njej in mucka.
Kar je pomembno je tudi njegovo zdravje. Na začetku je revček imel težave katere smo uspešno rešili z antibiotikom in dajanjem lizina, danes pa je vesel zdrav mucek. Žal ima nekoliko rdečkaste dlesni pri zobeh ampak nič pretresljivega, še vsi moji mački so imeli take dlesni in so živeli vsaj 13 let z izjemo Lili, katero so pa luknje v ledvicah pogubile. Žal pogost problem pri perzijkah.
Kimmy je pa po značaju nekaj čisto drugega. Nikoli ni imela kakih zdravstvenih problemov dasiravno lahko omenim, da na začetku je nekajkrat prav nenavadno kašljala ampak tega ni več za opaziti. Mogoče na par mesecev, da se zgodi kako daljše kašljanje ampak to je to. Punca je zdrava, večja kot Jack in ima sedaj 5,4 kg. Prav zanimive so muce; vse se lepo redijo v trebušček, tako tudi ona. Ampak deluje bolj suhljata zadaj in spredaj, vmes pa nekoliko bolj okrogel trebušček. Žal plahosti ne moremo odpraviti je pa vsaj do naju dveh z ženo čisto domača. Seveda pa je treba paziti, da proti njej ne izvedeš kakega nenavadnega in hitrega giba kajti to lahko spozna kot njej nevarno akcijo, četudi ni bilo tako mišljeno. Do tujcev je pa silno zadržana, našla je eno luknjo v sobi zgoraj katero namenoma puščam, da se lahko skrije in počaka, da je "nevarnost" mimo. Ni pa še dolgo tega, ko sem prišel domov in če je bila nekje v bližini vhodnih vrat, je že letela v zgornje nadstropje. Sedaj v najslabšem primeru pomaga, da jo pokličem s pomirjujočim tonom in je mirna. Pri tej njeni plašnosti je pa nenavadno, kako rada se valja po tleh in to na hrbtu. V življenju še nisem imel mačka, ki je tako rad na hrbtu in kaže trebušček! In pri valjanju, če sem blizu, lahko brez problema božam njen trebušček. V vsem njenem času pri nas je naredila komaj kaj škode. Oba skupaj sta razbila 3 lončke z rožami, od tega Kimmy enega in kasneje pogojno še enega (četrtega), ko je revica padla iz police v kopalnici in pri tem se poskušala ujeti pa je letela še ena roža po tleh. Drugače pa nič. Zelo rada se pride pocrkljat v posteljo in lahko rečem, da sem bil parkrat rahlo nesrečen, ko je prišla v posteljo ob 7h, jat pa sem moral počasi vstati. Če se je dalo, sem počakal še par minut, da je lahko v miru potapkala ampak potem sem moral vseeno vstati in se zrihtat za službo. Pri crkljanju je sicer bolj muhasta in ni vedno pripravljena za ckljanje (še, predvidevam, da bo čez leta drugače). Ko pa je, je pa lahko totalno medena, takrat se meni celo pusti vzeti v roke za par sekund.
Pri cepljenju zoper FIV/FELV junija so rekli, da je sicer zgleda čisto okej ampak da ima pa dlesni bolj vnete kot Jack in bi bil celo kak zob za ven. Sam sicer nasprotujem temu, bom pa vseeno pozoren. Prav veliko je niso mogli pregledati, ker je bila dokaj nervozna. Da ne govorim, kako so ji dlake odpadale in kar je zanimivo, ko jo je strah, ima dlake suhe, sicer so lepe, gladke in mehke. No pa tudi sicer ona z avti ni na Ti; lansko leto se je vozila na morje in nazaj v ženinem naročju, podobno je bilo tudi pozimi s počitnicami v termah. Bomo videli kako bo letos. Jack poti ponavadi prespi in da mir. Kljub vsej bojazljivosti je Kimmy tak sonček da je ne dam stran pa amen. In četudi je Jack tak navihanec, včasih tudi težak, še posebej pri vratih za na travo, ga ne zamenjam.
Za konec pa še kaka slika od Kimmy. En mijaaaaaaaaav do naslednjič