Povoženi mali/ADI

Lubek zlati.

Ku ku

Srce mamino.

Foto: Nyke

Lepo ga je videti takšnega, kot smo ga poznali pri nas.

Smo rekli, da bo do septembra tapravi, Adi je mož beseda .

Danes ima obletnico - 4 mesece od vselitve v zavetišče. Lahko bi padla kakšna fina ribja konzerva.

Gotovo bi, če ne bi mulc vmes prešaltal na piščančka .

Adi ima vsak dan obdnevnico. Dobi piščančka ne-povem-kolkrat. Ko je čas za papat, pride ven iz praskalnika, da slučajno kaka starejša rahlo sklerozna postrežnica ne bi pozabila na njega.

Saj vem, da ima poseben tretman. Matr ga pogrešam.

Adi se sonči in opazuje okolico.

Tale dva majstra sta si za svojega izbrala prostor za vrati, kjer je najslabša možna svetloba za slikanje. Ampak bistvo je itak v vsebini, lepa sta pa pač v živo oba 100x bolj.

Adi in Beno

Z nadzornico Gretico.

Z Adijem sva zadnjič med repanjem njegove pesmice ugotovila, da je v marsikateri točki postala netočna, zato je fant sestavil novo verzijo.
Da bomo repali po predpisih in skladno z realnostjo .

Zdravo, moje ime je Adi
in še zmer me majo radi.
To je moj observatorij,
prav'jo mu izolatorij.
Tu so Bambi, Iza, Metka –
te ne štekajo cekretka.
Doli, Taja, Sneži, Bora
preostala so podpora.
Ja, imam najlepše učke,
svoje tigraste poljubčke
pa vsak dan spravljam na varno,
v svojo škatlasto pisarno.
Gipsy jih bom odposlal,
ko jih bom dovolj nabral.
Vsem ostalim mjau-buc-čau,
Adi, zlata mačja žvau.

Lepo prosim, da tole posnameta in objavita zvočni zapis!

Kako lepo.

A daj

te ne štekajo cekretka
Super pesmica.